Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Odziv Zdravniške zbornice na revizijsko poročilo Računskega sodišča ​

05.10.2021 09:36

Zdravniška zbornica Slovenije uvodoma poudarja, da ji Računsko sodišče v svojem revizijskem poročilu ni podalo nobenega priporočila za izboljšanje poslovanja ali ji naložilo kakršnihkoli drugih ukrepov na tem področju.

Ob tem pa pojasnjuje, da ugotovitve Računskega sodišča, da zbornica in MZ nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih, niti za ugotavljanje razlogov za morebitno pomanjkanje zdravnikov v okviru posameznih specialnosti, ne držijo, saj ne odražajo dejanskega stanja.

Zdravniška zbornica je vse do leta 2017, ko je bilo razpisovanje specializacij v njeni pristojnosti (nato pa je prešlo na MZ), redno spremljala potrebe in s številnimi dopisi pristojne opozarjala na pomanjkanje zdravnikov, še zlasti v posebej kritičnih specialnostih, kot je primarno zdravstvo. Dokazila za te navedbe so bila v nadzoru predložena tudi Računskemu sodišču. V zadnjih desetih letih tako niti eno leto npr. niso bile zasedene vse razpisane specializacije iz družinske medicine. Iz tega izhaja, da sta si tako zbornica kot MZ prizadevala za to, da bi se povečalo število specializantov družinske medicine, kar bi po končani specializaciji povečalo skupno število razpoložljivih družinskih zdravnikov.

Kljub tem prizadevanjem po razpisovanju več mest za specializacijo iz družinske medicine, sta med letoma 2011 in 2019 ostali nezasedeni kar 302 mesti za to specializacijo. Če bi imeli danes te zdravnike v sistemu, bi bile razmere v družinski medicini precej manj kritične, kot so.

Razlogi za veliko pomanjkanje družinskih zdravnikov tako niso v tem, da zbornica ne bi vedela, koliko specialistov je treba dodatno zagotoviti, kot navaja Računsko sodišče, saj je razpis ta mesta predvideval, temveč to, da je velik del razpisanih mest ostal nezaseden. To kaže na pomanjkanje zanimanja za navedeno specializacijo med mladimi zdravniki, na kar pa zbornica nima vpliva. Eden od pomembnih razlogov, da se mladi zdravniki niso in ne odločajo za to specializacijo, je po mnenju zbornice preobremenjenost zdravnikov družinske medicine z vse več administrativnega dela in birokracije. To je z leti bistveno skrajšalo čas, ki ga ima zdravnik za delo zdravnika, prav tako pa se je povečevalo število opredeljenih pacientov. Bodoči mladi zdravniki si zato želijo bolj v druge veje medicine, ki so jim bolj privlačne in jim predstavljajo večji karierni izziv. 

Na vse slabše pogoje dela v družinski medicini je zbornica ves čas opozarjala. V letu 2019 je izvedla tudi anketo med zdravniki na primarnem nivoju in javne posvete, na katere je povabila vse deležnike, tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvo za zdravje, ter pozvala pristojne k takojšnjim administrativnim razbremenitvam zdravnikov na primarni ravni, kot nujnemu pogoju za izboljšanje razmer. Prav pomanjkanje časa za paciente zaradi vse več administrativnega dela je po analizi, ki jo je izvedla zbornica, ena od največjih težav na primarnem nivoju, ki jo pri svojem delu občutijo družinski zdravniki. 

Navedbe Računskega sodišča, da ne obstajajo podatki o tem, koliko je vsak posamezen zdravnik dejansko aktiven, so zavajajoče. Zbornica za vodenje teh podatkov nima pooblastil in zanje ni pristojna. Z navedenimi podatki razpolaga plačnik zdravstvenih storitev – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki zelo natančno ve, koliko storitev je v ambulantnem času opravil določen družinski zdravnik.

Zdravniška zbornica Slovenije si bo zato še naprej v sodelovanju z MZ in ZZZS prizadevala, da se delovni pogoji v družinski medicini izboljšajo in da bodo imeli zdravniki več časa za obravnavo bolnikov. Le na ta način bo mogoče v to specializacijo privabiti tudi več mladih zdravnikov. Zbornica zato v letošnjem letu zelo aktivno sodeluje v Delovni skupini za razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti do leta 2031 pri MZ. Pri tem bi izpostavili tudi letošnjo pomembno novost – to je 20 % dodatek na urno postavko osnovne plače za vse nove specializante družinske medicine, ki ga je prinesel 24. člen ZNUPZ.

Prav tako menimo, da bi sistem razpisovanja specializacij z MZ moral ponovno preiti na zbornico.