Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Poročilo ankete Povejte nam, kako vam gre II

01.12.2020 17:04

Zdravniška zbornica Slovenije je tudi v drugem valu epidemije Covid-19 med člani izvajala anketo Povejte nam,  kako vam gre II. Zbiranje podatkov je potekalo od 5. 10. 2020 do 19. 11. 2020 preko spletne ankete SurveyMonkey. Klikov na anketo je bilo 1955, od tega je 1494 članov anketo rešilo prvič, 356 članov drugič, 90 članov tretjič in 11 članov četrtič. Med tistimi, ki so anketo izpolnili prvič, je 908 zdravnikov in 424 zobozdravnikov, po statusu zaposlitve pa so porazdeljeni takole: 852 zaposlenih v javnem zdravstvu, 244 zasebnikov s koncesijo, 70 zasebnikov brez koncesije, 69 zaposlenih pri koncesionarju ali zasebniku, 22 jih ima s.p. in delajo po pogodbi za več delodajalcev, 8 pa jih v času izpolnjevanja ankete ni bilo v delovnem razmerju.

V nadaljevanju objavljamo nekaj analiz podatkov, anketa pa bo širše predstavljena v naslednji številki revije Isis.

 

Tabela 1

Med tistimi, ki so anketo izpolnili prvič, jih 688 še ni bilo testiranih, 349 jih je bilo testiranih enkrat, 332 pa večkrat. Večina anketiranih je menila, da bi zdravstveni delavci morali imeti prednost pri testiranju. Da so bili na testu pozitivni, je označilo skupaj le 108 anketirancev. Ker od NIJZ in od MZ kljub večkratnim prošnjam nismo dobili podatkov o številu okuženih zdravnikov in zobozdravnikov, smo želeli do tega podatka priti s to anketo. Vendar smo bili pri tem le delno uspešni. Kot zanimivost dodajam, da Hrvaška zdravniška zbornica dobiva podatke o okuženih zdravnikih vsak teden (število in lokacija), tako da na najbolj ogrožene lokacije lahko pošljejo tudi pomoč.

V času, ko je bila anketa še odprta, smo dodali relevantna vprašanja, s katerimi smo v končni obliki ankete zajeli teme, ki se nanašajo na psihično in telesno počutje članov, njihovo organiziranost in razpored dela med epidemijo ter preventivne ukrepe, ki se jih držijo doma, na delovnem mestu in drugod. Spremljali smo tudi dostopnost do osebne varovalne opreme, saj so nas člani v času prvega vala epidemije opozarjali na pomanjkanje le-te. V drugem delu ankete smo dodali še nekatera epidemiološka vprašanja.

Primerjave med prvo in drugo anketo

Med prvo in drugo anketo se je pokazalo več razlik, največja je bila glede dostopnosti osebne varovalne opreme. Ta je bila v oktobru in novembru bistveno boljša, vendar ravno v drugem delu epidemije zaznavamo med anketiranimi večje število okuženih.

Slika 1

Slika 1: Primerjava anket: Dostopnost osebne varovalne opreme.

Če primerjamo podatke o organiziranosti strokovnega dela članov, je v trenutni anketi (5. 10. 2020) razviden večji delež (89 %) teh, ki vedo, kje bodo delali v naslednjih 10 dneh, saj je spomladi vedelo, kje bodo delali v naslednjih 10 dneh, le 47 % anketirancev. To nam pove, da so se v jesenskem delu epidemije zdravstveni zavodi bolje organizirali na lokalni ravni, saj kakšnih posebnih navodil s strani države nismo zasledili.

Upoštevanje preventivnih ukrepov v vsakdanjem življenju

Našteli smo pet tipičnih preventivnih ukrepov, katerih upoštevanje je razvidno iz spodnjega grafa, ki prikazuje absolutne številke anketiranih, ki so v anketi sodelovali prvič. V besedilnem delu ankete dodatno navajajo telesno aktivnost, redno in dosledno uporabo OVO tudi zunaj delovnega okolja, zračenje, vzdrževanje mentalne higiene z branjem dobrih knjig in pogovore z ljubimi ljudmi. Omenjeno je tudi življenje ločeno od družine, le en odgovor pa omenja preventivno jemanje vitamina D in C.

Slika 2

Na druga vprašanja, kjer je bilo mogoče dodati opisni odgovor, smo dobili veliko sporočil – tako glede odsotnosti z dela (največkrat zaradi čakanja na rezultate testov – pri sebi ali pri kontaktih), pri testiranju pa kritike na slab način obveščanja in veliko nepotrebnih telefonskih klicev (tudi če so bili testirani zdravniki sami). Vsi ti odgovori bi bili zelo zanimivo gradivo za epidemiologe in organizatorje zdravstvene službe. Če bodo pokazali interes, jim bomo zbrane odgovore posredovali.

 Slika 3

Stopnja tveganja za okužbo

Na koncu predstavljamo še oceno anketirancev o stopnji tveganja za okužbo v različnih okoljih. Vidimo lahko, da večina ocenjuje, da so največjemu tveganju izpostavljeni v delovnem okolju. Morda bo ta ocena kaj prispevala k temu, da bodo vsi, ki so na svojih delovnih mestih izpostavljeni, v primeru okužbe imeli pravico do uveljavitve »poškodbe pri delu.«

Slika 5

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik