Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

»PKP6« zagotavlja javno financiranje izplačanega dodatka za delo v rizičnih razmerah tako javnim zdravstvenim zavodom kot izvajalcem zdravstvene dejavnosti s koncesijo

26.11.2020 15:53

Državni zbor RS je 25. 11. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: PKP6), ki v 123. členu določa:

 

123. člen

(zagotavljanje sredstev za dodatek po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor)

(1) Sredstva za financiranje dodatka iz 11. točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljnjem besedilu: KPJS) se delodajalcem v javnem sektorju zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(2) Delodajalci v javnem sektorju vložijo zahtevek za sredstva iz prejšnjega odstavka občini ustanoviteljici ali resorno pristojnemu ministrstvu. Minister, pristojen za finance, natančneje predpiše postopek in roke za uveljavljanje zahtevkov.

(3) Sredstva za financiranje dodatka iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS se delodajalcem v javnem sektorju zagotavljajo od 19. oktobra 2020 za čas trajanja epidemije. Na enak način se za financiranje dodatka iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS zagotovijo sredstva tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe ter zasebnim vrtcem s koncesijo in zasebnim vrtcem.

(4) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek za rizične razmere na podlagi 11. točke 39. člena KPJS ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.«.

Glede na besedilo 123. člena PKP6 pojasnjujemo, da bodo tudi v času druge epidemije vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti znotraj javne zdravstvene mreže (to so: javni zdravstveni zavodi in koncesionarji) upravičeni do povračila izplačanega dodatka za delo v rizičnih razmerah.

Dodatek za delo v rizičnih razmerah ureja 11. točka prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljevanju: KPJS), ki določa:

»Zavodi in delovna mesta, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek, če izpolnjuje pogoje iz 11. točke, se določi s sklepom ministrov, pristojnih za zdravstvo in socialno varstvo, s soglasjem reprezentativnih sindikatov za te dejavnosti.

11.  Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.«

 

Skladno z drugim odstavkom 39. člena KPJS dodatek pripada samo za čas, ko delavec dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. V zvezi z upravičenostjo do plačila dodatka za delo v rizičnih razmerah je ključna razlaga Komisije za razlago KPJS (Uradni list RS, št. 48/20; v nadaljevanju: razlaga KPJS), iz katere izhaja, da je pogoj za upravičenost do izplačila dodatka tudi formalna razglasitev epidemije:

»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.

Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.

Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu

Druga epidemija COVID-19 je bila v Sloveniji razglašena z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list št. 146/20), ki je začel veljati 19. 10. 2020. Epidemija na območju Republike Slovenije še vedno traja.

PKP6 bo začel veljati z naslednjim dnem po objavi v Uradnem listu RS. Glede na predhodno sprejete t.i. protikorona zakone pričakujemo, da bo PKP6 začel veljati v prvi polovici decembra. Kar se tiče postopka uveljavljanja refundacije izplačanega dodatka pojasnjujemo, da le-ta še ni znan.

Oddelek za pravne zadeve