Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Ministrstvo za infrastrukturo podalo pojasnila v zvezi z izdajo potrdila osebnega zdravnika pri izdaji parkirne karte

22.10.2020 16:57

Zbornica je 27. 8. 2020 na Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju: ministrstvo) poslala dopis v zvezi s problematiko potrdila osebnega zdravnika pri izdaji parkirne karte, ki se izda upravičencem iz prvega odstavka 66. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US, 43/19 – ZVoz-1B in 92/20; v nadaljevanju: ZPrCP), ki določa, da se parkirno karto lahko izda:

  1. osebam, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro;
  2. osebam z multiplo sklerozo;
  3. osebam z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro;
  4. težko duševno prizadetim osebam, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb;
  5. osebam, ki imajo najmanj 90% telesno okvaro zaradi izgube vida;
  6. mladoletnim osebam, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirane pri gibanju ter
  7. zdravstvenim službam, socialnim službam in invalidskim organizacijam, katerih delavci obiskujejo oskrbovance na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje.

Na podlagi ZPrCp je bil nadalje sprejet Pravilnik o parkirni karti (Uradni list RS, št. 67/11; v nadaljevanju: pravilnik). Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da je potrebno zahtevi za izdajo parkirne karte priložiti odločbo o invalidnosti, iz katere je nedvoumno razvidna upravičenost, oziroma potrdilo izbranega osebnega zdravnika o izpolnjevanju enega izmed pogojev iz 1. do 6. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP. Izbrani osebni zdravnik izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev iz 1. do 6. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP na obrazcu, določenem v Prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika (drugi odstavek 6. člena pravilnika).

Zbornica je izpostavila, da se na izbrane osebne zdravnike obračajo pacienti, ki želijo svoje upravičenje uveljaviti na podlagi 4. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP. Slednja določa, da je do parkirne karte upravičena težko duševno prizadeta oseba, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb. Zbornica se je zato na ministrstvo obrnila s prošnjo po razlagi navedene določbe, zlasti:

  1. Kateri so predpisi o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, na podlagi katerih je lahko priznana invalidnost v smislu 4. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP?

     

  2. Nadalje je zbornica zanimalo, kdaj oziroma pod katerimi pogoji izbrani zdravnik izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev iz 1. do 6. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP. Zlasti ni jasno:
  • ali je dolžan zdravnik izdati potrdilo vsaki osebi, ki ji je zaradi njene duševne bolezni priznana invalidnost po zgornjih predpisih, ali mora zdravnik presoditi še izpolnjevanje pogoja, da gre za težko duševno bolezen;

     

  • kdaj so izpolnjeni pogoji, da gre za težko duševno bolezen –ali kakšni predpisi določajo, kaj je težka duševna bolezen in je zdravnik vezan nanje pri svoji presoji, ali pa je to posebni pravni standard, ki ima v smislu tega predpisa poseben pomen.

Ministrstvo je 16. 10. 2020 v dopisu podalo naslednja pojasnila:

Zakonski predpisi o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, na podlagi katerih je lahko priznana invalidnost v smislu 4. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP so:

  1. Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US, 61/10 – ZSVarPre in 30/18 – ZSVI), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o socialnem vključevanju invalidov.
  2. Zakon o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18).
  3. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14).
  4. Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19).
  5. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18 in 81/19).

Ministrstvo v zvezi z zgoraj naštetimi zakoni pojasnjuje, da se invalidnost v smislu 4. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP (težko duševno prizadeta oseba, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb) in 6. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP (mladoletna oseba, ki je težko duševno prizadeta) lahko prizna na podlagi navedenih predpisov.

V zvezi z II.(i) vprašanjem zbornice ministrstvo pojasnjuje, da izbrani osebni zdravnik mora na podlagi 4. točke prvega odstavka 66. člena ZPrCP presojati tudi stopnjo duševne prizadetosti. Za izpolnjevanje pogoja po tej točki mora biti izpolnjen pogoj težke duševne prizadetosti in ne zgolj zmerne oziroma težje duševne prizadetosti.

Kar se tiče II.(ii) vprašanja zbornice pa ministrstvo usmerja na Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, sprejet na podlagi Zakona o socialnem varstvu. Pravilnik določa značilnosti oseb s težko motnjo v duševnem razvoju, na podlagi katerih tudi pristojna invalidska komisija ugotavlja, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju.

Po pravilniku so značilnosti osebe s težko motnjo v duševnem razvoju:

  • znižana splošna ali specifična raven inteligentnosti,
  • nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar vse se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo,
  • usposobi se lahko le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih,
  • potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje,
  • je omejena v gibanju,
  • prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja,
  • razumevanje in upoštevanje navodil sta hudo omejeni.
Na podlagi pojasnil ministrstva je mogoče sklepati, da mora izbrani osebni zdravnik po zgoraj citiranih kriterijih oceniti, ali je oseba težko duševno prizadeta (to seveda naredi zgolj, če je osebi priznana invalidnost na podlagi predpisov o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb). V kolikor oceni, da temu je tako, izbrani osebni zdravnik izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za izdajo parkirne.

Oddelek za pravne zadeve