Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Birokratske ovire pri vključevanju zdravnikov in zobozdravnikov v delo v času COVID-19

03.06.2020 14:31

Ljubljana, 3. junij 2020. »V času epidemije COVID-19 se je vzporedno odvijal še dodaten stresni test za zdravstvo v celoti: Ali je človeško življenje in zdravje res vredno dovolj, da premaga birokratske ovire v zdravstvu?«, je na današnji novinarski konferenci poudarila zdravnica Sabina Senčar, dr. med. In tega stresnega testa slovensko zdravstvo – oziroma pristojne institucije v določenih vprašanjih niso opravile. »Medtem ko se poudarja, kako pomembna in dobra je bila vloga javnega zdravstvenega sistema, se je v javnosti precej očitno zapostavljalo sporočila zasebnih zdravnikov, ki so želeli sodelovati v dejavnostih, pa jim to ni bilo omogočeno,« je v uvodu izpostavila dr. Zdenka Čebašek – Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.   

Posnetek novinarske konference je dostopen tukaj >>>>

Povedala je, da so se štajerski zasebni zdravniki specialisti sami organizirali in ponudili brezplačno telefonsko svetovanje za paciente. »Njihove telefonske linije so bile polno zasedene, pacienti pa hvaležni in kar malo razočarani, ko so zdravniki te linije ob ponovnem začetku rednega dela morali zapreti.«  

dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Ob tem so člani vodstvo zbornice znova in znova opozarjali na problematične rešitve delovanja javnega zdravstvenega sistema, saj se niso mogli enakovredno vključevati niti tisti, ki so imetniki koncesij.

»Zbornica je 1. aprila ZZZS prosila, naj izda praktično in prožno navodilo glede profesionalnih kartic, s katerim bi se zagotovilo učinkovito delovanje na vstopnih zobozdravstvenih točkah. 7. aprila so iz ZZZS odgovorili: »Izvajalci zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe v nobenem primeru niso upravičeni do pridobitve profesionalne kartice in do obdelave podatkov,« je povedala dr. Zdenka Čebašek – Travnik.

Zato je zbornica na podlagi odgovora ZZZS 14. aprila opozorila na problematiko Ministrstvo za zdravje in zaprosila, »da pojasni, kakšne možnosti ravnanja imajo zasebni zobozdravniki (brez koncesije), ki se vključujejo v delo nujnih zobozdravstvenih ambulant ter nimajo dostopa do zalednega sistema.« Odgovora do danes nismo prejeli, je dejala predsednica zbornice.

Med ovirami, ki so se še dodatno pokazale v času COVID-19, so poleg imetništvo zdravniških profesionalnih kartic, preko katerih je mogoč dostop v sistem in vpogled v podatke bolnika ter možnost predpisovanja receptov, ki jih zasebni zdravniki in zobozdravniki nimajo, še sklepanje ustreznih pogodb za delo z javnimi zavodi, ko so ti potrebovali pomoč, zagotavljanje zaščitne opreme in enako plačilo za delo z vsemi pripadajočimi dodatki v času COVID-19. Po številnih pisnih predlogih, dopisih in pozivih na vse te teme, ki jih je zbornica v preteklih mesecih pošiljala na ZZZS in MZ, zdaj obe instituciji zbornica tudi javno poziva, da se te birokratske ovire odpravijo. 

Soočanje z birokratskimi ovirami, ko sta želeli pomagati kolegom, sta v nadaljevanju predstavili dve zasebni zdravnici, specialistki ginekologije.

»Na pozive kolegov v javni zdravstveni mreži smo se odzvali tudi zasebniki. Z dr. Bizjak Ogrinc sva zdravnici, ginekologinji, brez koncesije. Na pozive kolegov, da potrebujejo pomoč, bodisi zato, ker je veliko zdravnikov v javni mreži iz ogrožene starostne skupine (60 let in več s pridruženimi kroničnimi boleznimi) ali imajo otroke, ki potrebujejo varstvo, sva se javili kot prostovoljki, pro bono,« je pojasnila zdravnica specialistka ginekologije in družinske medicine Sabina Senčar, dr. med.

Sabina Senčar dr. med. novinarska konferenca 03 06 2020

Povedala je še, da sta se javili na številne naslove, neposredno kolegom v javni zdravstveni mreži, na zbornico, na občino Ljubljana, na ZZZS, pa še enkrat v krogu v nasprotni smeri, da bi rešili birokratske zanke, ki sta jih pri tem zaznali. »Četudi so bili vsi veseli najine pripravljenosti in samoiniciativnosti, je bil rezultat enak: zasebnikov ni mogoče vključiti v državno zdravstvo, niti ko gre za vrednote, ki jih imamo polna usta in jih je poln tisk. Zdravje in življenje sta manj vredna, kot so pravila tiranije brez tirana: birokracije,« izkušnjo opisuje Sabina Senčar, dr. med.

»Zasebniki smo vedno pripravljeni stopiti na pomoč in veseli smo bili poziva kolegov in vlade. Vsi smo del javno dostopnega zdravstva. V izrednih razmerah nam je lažje varno organizirati ambulanto in omogočiti hitro in varno obravnavo bolnikov. Imamo ustrezno varovalno opremo, za nabavo katere smo odgovorni sami. Zasebne ordinacije so dislocirane, z lastnimi čakalnicami, kar omogoča varno razdaljo med ljudmi in manjšo možnost prenosa okužb,« je na današnji novinarski konferenci povedala zdravnica specialistka ginekologije mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med.

mag.Urška Bizjak Ogrinc dr. med.,
Dodaja: »Mislim, da bi bilo vredno razmisliti o pomoči zasebnikov tudi sedaj, po končani epidemiji, saj so se čakalne vrste v javnih zavodih zaradi izpada še povečale in bo stanje še kar nekaj časa alarmantno. Bolniki bi morali imeti pravico, da si sami izberejo zdravnika ne glede na to, ali je zdravnik iz vrst javnega ali zasebnega zdravstva, saj je bolnik nosilec zavarovanja in je odgovoren za svoje zdravje,« meni mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med.

Po videopovezavi se je v novinarsko konferenco iz svoje zasebne ordinacije vključil Matej Praprotnik, dr. dent. med., in povedal, da ko so po odloku ministra za zdravje morali zapreti zobozdravstvene ambulante, so se tudi zobozdravniki javili, da želijo pomagati na vstopnih točkah – to je v ambulantah za nujno zobozdravstveno pomoč. »Poleg tega smo ves čas iskali rešitve, kako še pomagati pacientom. Svetovali smo tako, da smo zobe gledali po telefonu in videu, proteze po pošti, cement smo dali v lekarne. Številni zasebniki smo darovali opremo zdravstvenim domovom, ko je je na začetku primanjkovalo, recepte smo pisali elektronsko, zasebniki in zaposleni smo delali skupaj, nismo se razlikovali,« je opisal.

Matej Praprotnik dr. dent. med.,
Vendar pa se je na drugi strani zapletalo pri birokraciji. »Nastajale so ovire pri vključevanju v delo, ker da nimamo pogodbe z ZZZS in zato nimamo profesionalne kartice, s katero bi se vpisali v sistem, in tudi ne moremo napisati recepta, čeprav delamo za javno dobro. Tudi ob ponovnem odpiranju s strani države nismo dobili zaščitne opreme, ker v zakonu tako piše,« je pojasnil razmere.

In zaključil: »Neprilagodljivost sistema nam je dala vedeti, da zasebniki nismo dobrodošli in da se nas ne potrebuje, ker smo komplikacija. Birokratska komplikacija, ki se je tudi v času krize ne da praktično reševati, pa četudi v dobrobit ljudi. Zato me skrbi, ker je težavnost sprejemanja ali popravljanja pravil in zakonov postala bolj problematična kot reševanje konkretnih zobozdravstvenih težav ljudi.«

Problem z nedostopom do podatkov bolnika na kartici ZZZS pa ni nov, nanj so zasebni zdravniki in zbornica pristojne opozarjali že pred epidemijo COVID-19.

Zasebni zdravnik specialist prim. Boris Kralj, dr. med., ki je v času današnje novinarske konference imel ordinacijo in se je zato ni mogel udeležiti, je v pisni izjavi med drugim izpostavil: »37 let sem delal v javnih zavodih in kot zasebnik s koncesijo. Potem je prišla nenadna bolezen, delna invalidska upokojitev in koncesijo sem vrnil. Postal sem zasebnik »izven mreže javne zdravstvene službe«. Kaj se je zgodilo? Ambulanta je izgubila dostop do podatkov o bolniku s kartico zavarovanja, izgubila je možnost predpisovanja receptov elektronsko.«

In vprašanje, po več kot letu iskanja odgovora, ko je od državnih institucij prejel vrsto pravnih odgovorov, zakaj sistem je, takšen kot je, je po njegovem naslednje: »Kaj je na zdravstveni kartici, kar kot zdravnik, ki rešujem probleme bolnika – enake kot zdravnik s koncesijo, kaj je tisto, kar mi mora biti skrito, kar mi mora biti prepovedano?«

»Rešujemo tumorje, melanome, diferencialno diagnostiko, zdravimo, uvajamo zdravljenje …, torej vse kot v ambulanti s koncesijo. S strani javnega inštituta, ki izvaja histološko diagnostiko, smo bili opozorjeni, da samo podatki o imenu, priimku, naslovu in rojstvu lahko pomenijo nejasno identiteto, nepravilnost bolnika; začudeno so sprejeli informacijo, da podatkov ne moremo dobiti preko kartice zdravstvenega zavarovanja,« nelogičnost položaja, v katerem je kot zdravnik čisti zasebnik, opisuje prim. Boris Kralj.

Zapisal je še, da imajo v njihovih računalnikih bolnike v evidenci 22 let, podatke novih bolnikov pa vnašajo ročno, predvsem pa jim je onemogočeno elektronsko pisanje belih receptov!!