Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Javno pismo g. Marjanu Sušlju, generalnemu direktorju ZZZS

07.05.2020 13:26

Kdo bo odločal o pravicah pacientov do zobozdravniške oskrbe?

Pretekli teden smo v Dnevniku prebrali, da ZZZS načrtuje krčenje košarice storitev iz zdravstvenega zavarovanja in med postavkami za ukinitev sem presenečen naletel tudi na zobozdravstvo za odrasle.

Seveda razumem skrbi ZZZS glede financiranja v prihodnosti, težko pa sprejmem takšno pavšalno ukinjanje sektorjev zdravstva brez strokovnih utemeljitev s strani izvajalcev. Presenečenje je toliko večje, ker smo v skupini predstavnikov ZZS, MZ, NIJZ in tudi s predstavniki ZZZS skupaj pripravljali dokument Strategija na področju ustnega zdravja. Zakaj presenečenje? V skupini smo pripravili končno jasen dokument, ki bi bil lahko osnova za določitev košarice zobozdravstvenih storitev. Košarica bi bila določena na podlagi potreb prebivalstva in jasnega oz. znanega plačnika storitev. Sodelovali so torej predstavniki »pravih« deležnikov na področju zobozdravstvene politike, ki so imeli vsak na svojem področju kompetentne argumente in so jih podprli z analizami. Ravno zato je izjava ZZZS toliko manj razumljiva, saj sili celoten zobozdravstveni sistem za odrasle v popolno privatizacijo, kar je nedopustno tako s stališča stroke kot tudi javnega zdravja.

Zobozdravniki smo na Zboru zobozdravnikov in z Manifestom za spremembo zobozdravstvenega sistema v preteklem letu opozorili, da zobozdravstveni sistem ni več varen in ne zagotavlja več kakovostnih storitev v okviru javne mreže. Drzna trditev.

Če podrobno pogledamo sedaj veljavno košarico storitev, vidimo, da v zobozdravstvu ni nobene storitve, razen nujnih stanj, ki bi bila 100 % krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Poleg tega so zobozdravniki prisiljeni opravljati sodobne zobozdravstvene storitve na podlagi vrednotenja iz zelene knjige iz leta 1982. Pravila OZZ in zakonsko neutemeljene okrožnice pa te standarde še dodatno zaostrujejo.  Zanimivo je, da ko pacientu opraviš več storitev hkrati, ker so potrebne, jih ne moreš obračunati, ampak bi moral po pravilih OZZ pacient večkrat obiskati ordinacijo. Zdravstveno stanje zoba pa je prepuščeno čakalni vrsti za konservativne posege, ki praktično v vsaki ordinaciji presega zakonske omejitve. Zakaj? Ker je glavarinski količnik za zobozdravnika v Sloveniji določen tako, da se število programov (število ustanov ali zobozdravnikov, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS) enostavno deli s celotno odraslo populacijo v Sloveniji. Realno je to preko 2470 pacientov na ordinacijo. Dejstvo pa je, da 25 % Slovencev nima opredeljenega zobozdravnika. Tisti pacienti, ki imajo opredeljenega zobozdravnika, pa zaradi slabe dostopnosti javnega zobozdravstvenega sistema iščejo storitve tudi pri zasebnikih.

Položaj je postal še dodatno nepregleden z uvajanjem doplačil. Ta so postala nujna, saj je ZZZS širil košarico pravic, ni pa povečeval števila programov, ki bi morali, glede na večje potrebe, temu slediti. Pacienti so imeli vedno slabšo dostopnost (vedno več pacientov na en program), ki pa so jo korigirali z doplačili. Skozi čas je tako ZZZS ohranjal vedno isti strošek enega programa, predvsem na račun dostopnosti pacientov do zobozdravstvenih storitev. Torej, za eno belo zalivko dobi pacient račun za strošek ZZZS in za strošek PZZ ter še doplačilo. Vprašanje je, koliko računov plača zavarovanec ZZZS in koliko sredstev sploh lahko koristi. Torej, koga ta sistem rešuje? Zobozdravnikov gotovo ne, saj so postavljeni v izhodiščno neugoden položaj, ki jih sili v neposredni konflikt z zavarovanci. Ti upravičeno terjajo svoje pravice, ki jim jih ZZZS s svojo politiko financiranja ne omogoča.

Kot stroka se zavedamo javnozdravstvenega pomena zobozdravstva. Po definiciji SZO je ustno zdravje neločljivi del splošnega zdravja. Ustno zdravje pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika. V trenutku pred epidemijo se je na evropskem parketu odvijala intenzivna razprava o rešitvah za javno preventivno in kurativno zobozdravstvo. Gre za tisti del zobozdravstva, ki je v javnem interesu države za stabilno zdravje prebivalcev in skozi kazalnike prikazuje stopnjo razvitosti države.

Resnično je vprašanje, ali so javnozdravstveni interes implantologija, keramične prevleke in mostički? Navedba ZZZS o ukinitvi javnega zobozdravstvenega sistema za odrasle bi prizadela najbolj ranljive skupine - osebe z zmanjšanimi možnostmi, otroke do 19. leta starosti, starostnike po 65. letu starosti in tudi ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kdo bo obravnaval njih, ki jih je nepregleden in krivičen zobozdravstveni sistem že sedaj prezrl in pozabil, z izjavami ZZZS o širini košarice zobozdravstvenih storitev pa jih bo popolnoma izrinil? Kako bo z ljudmi, ki imajo minimalno plačo in si ne bi mogli privoščiti niti zdravljenja zoba ali izdelavo zalivke? V javnem interesu Republike Slovenije mora biti stabilno ustno zdravje prebivalcev. Pacienti morajo imeti zagotovljeno nujno zobozdravstveno pomoč, preventivne in kurativne storitve ter morajo imeti možnost zapiranja vrzeli med zobmi, da se jim ustno zdravje ne poslabša. Država mora poskrbeti tudi za ranljive skupine prebivalstva. Kako bo to uredila, pa mora povedati stroka, a ne le tista, ki je zaposlena na ZZZS, temveč tudi predstavniki zobozdravnikov, združenih pod okriljem ZZS.

Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
Podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik Odbora za zobozdravstvo