Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

9 od 10 zdravnikov je že bilo žrtev ali priča nasilju v svojem delovnem okolju – Naročanje najpogostejši razlog za nasilje nad zdravniki in zobozdravniki

21.05.2019 13:18

Ljubljana, 21.maj 2019. Izsledki ankete kažejo, da zgolj 9 % anketiranih zdravnikov in 26% zobozdravnikov še ni bilo izpostavljenih nasilju na delovnem mestu. Najpogostejši povzročitelji nasilja so bili pacienti in svojci (71,4 %), veliko pa je bilo nasilja tudi s strani sodelavcev (31,6 %).
17,22 % anketiranih je že bilo žrtev fizičnega nasilja, so danes na novinarski konferenci opozorile dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., vodja delovne skupine Ne dopuščamo nasilja in prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., članica delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja. 

Zdravstveno osebje ima, enako kot ostali zaposleni, pravico do varnega, stabilnega in urejenega delovnega okolja. Zdravniška zbornica Slovenije odločno podpira načelo ničelne tolerance do nasilja zdravnikov in zobozdravnikov, saj je njihova varnost hkrati tudi predpogoj za ustrezno in kakovostno obravnavo pacientov.

Dve presečni raziskavi, ki ju je izvedla zbornica med zdravniki v letih 2007 in 2018, sta pokazali, da je nasilje nad zdravništvom tudi pri nas resen javnozdravstveni problem. V Sloveniji si najbolj številni organizaciji, to je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije, že več let prizadevata zmanjšati posledice nasilja, ki se dogaja znotraj zdravstvenega sistema.

“Želimo si, da bi tudi naša država, podobno kot sosednja Hrvaška, v kazenski zakonik vnesla novo obliko kaznivega dejanja, to je nasilje proti zdravstvenim delavcem. S tem bi dala jasen znak vsem, ki nasilje izvajajo, da jih bo doletel kazenski pregon, zdravstvenim delavcem pa, da je nasilne dogodke vredno prijavljati organom pregona. Do takrat pa se lahko zanašamo predvsem nase, na svoje stanovske organizacije. Pomembno je, da o nasilju ne molčimo več, da ga prepoznavamo in ustrezno obravnavamo. V ta namen smo na spletni strani zdravniške zbornice pripravili spletni obrazec za prijavo nasilja. Dostopen je na https://www.zdravniskazbornica.si/zbornica-za-vas/prijava-nasilnega-dogodka,“ je povedala dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Zbornica je ustanovila delovno skupino Ne dopuščajmo nasilja za zaščito zdravnikov pred nasiljem, ki aktivno deluje na področju preprečevanja nasilnih incidentov v zdravstvu. Strokovna skupina je izdelala priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov – okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu.

“Varno, strokovno, kakovostno in prizadevno delo zdravnikov je možno samo v varnem okolju. V tem okolju se srečujemo z bolniki, ki so prizadeti, zaskrbljeni, prestrašeni in nekateri tudi vedenjsko spremenjeni, zato so stresne situacije in izbruhi nasilja pogosti. Izkušnje nas učijo, da je mogoče  nasilje v zdravstvenem okolju pravočasno prepoznati in preprečiti. Prav zato se je multidisciplinarna strokovna skupina pri Zdravniški zbornici Slovenije lotila izdelave priporočil in okvirnih usmeritev za zaščito zdravništva na delovnem mestu, ki bi omogočila varnejše okolje v zdravstvu. Pripravili bomo tudi programe izobraževanja za zdravstvene delavce. Dve smrti naših kolegov na njunih delovnih mestih sta bili tragična dogodka, ki se ne smeta ponoviti,” je povedala prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., vodja delovne skupine Ne dopuščamo nasilja, ki deluje pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Eden od ciljev izdelava priporočil je, da bodo služila ozaveščanju, boljšemu prepoznavanju, učinkovitemu preprečevanju in ustrezni obravnavi nasilnih dogodkov v zdravstvu.
Priporočila so pripravljena na podlagi zakonskih določb, strokovnih in etičnih vsebin. Kot taka bodo političnim odločevalcem in delodajalcem približala perečo problematiko nasilja na delovnem mestu in jih spodbudila k odločnemu preprečevanju in obvladovanju nasilja na delovnem mestu.

“Dobre prakse iz tujine kažejo, da se preprečevanje nasilja obnese. Najenostavnejše preprečevanje izhaja iz usposobljenosti zdravstvenih delavcev, da zgodaj zaznajo dejavnike tveganja za nasilno vedenje in hitro ukrepajo z umirjanjem okoliščin. Zdravniška zbornica Slovenije načrtuje sistematično izobraževanje zdravnikov in zobozdravnikov o preprečevanju nasilnih incidentov,” je poudarila prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., članica delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja. 

Zdravniška zbornica si skupaj s člani delovne skupine prizadeva tudi za zakonsko ureditev na tem področju, zato je v zvezi s tem na Ministrstvo za zdravje naslovila predloge v tej smeri. Na pobudo Ministrstva za zdravje smo podali tudi konkretne predloge sprememb Zakona o pacientovih pravicah, ki bi omogočile odklonitev zdravljenja nasilnim osebam oziroma prekinitev izbire osebnega zdravnika, do katerega je pacient nasilen, denarno sankcioniranje nasilnih pacientov, delodajalcem pa bi zakon naložil vzpostavitev tehničnih rešitev za zaščito zdravstvenih delavcev pred nasilnimi pacienti (vrsto tehničnih ukrepov bi določilo ministrstvo s pravilnikom).