Novice in obvestila

Zdravniška zbornica Slovenije je izvedela, da naj bi Vlada RS na svoji današnji seji obravnavala Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F, EVA 2017-2711-0033; v nadaljevanju: zakon), ki ji ga je v ponedeljek posredovalo Ministrstvo za zdravje RS (v nadaljevanju: ministrstvo). Predloga zakona ni mogoče najti med objavljenimi gradivi vlade, niti na spletni strani ministrstva. Kot je razvidno iz predloga zakona, je predlagana obravnava po nujnem postopku, kar pomeni, da omenjeni zakon ne bo posredovan v javno razpravo in ne širša ne strokovna javnost nanj ne bosta mogli dajati pripomb. Predlog vsebuje določbe, s katerimi se zbornica ne strinja, o čemer je obvestila ministrstvo v dopisih z dne 24. 3. in 14. 4. 2017, in za katere menimo, da so mladim zdravnikom in sistemu izobraževanja le-teh v škodo. Ko bo zakon posredovan v obravnavo Državnemu zboru RS, bo za kakršnokoli ukrepanje prepozno, zato se sedaj obračamo na javnost in medije ter opozarjamo sledeče:

1. Nujni postopek je predviden izključno v primerih, ko je sprejem zakona nujen:
- zaradi interesov varnosti ali obrambe države;
- za odpravo posledic naravnih nesreč;
- za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države.

Kadar se zakon obravnava po nujnem postopku, predlagatelju ni treba predložiti podzakonskih aktov, ki so predvideni za sprejem, zato zbornico skrbi, kaj, predvsem pa kako bodo odprta vprašanja v teh podzakonskih aktih urejena. Poleg tega opozarjamo še na dejstvo, da je v primeru uporabe nujnega postopka besedilo zakona mogoče spreminjati z ustnimi amandmaji, na sami seji državnega zbora. Ministrstvo nujni postopek v svojem predlogu utemeljuje s trditvijo, da je nujni postopek potreben, da: »...se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj brez proračunskih sredstev za financiranje pripravništev zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev in specializacij zdravnikov ter doktorjev dentalne medicine in s tem prenosa financiranja teh stroškov, ki ne sodijo neposredno v financiranje zdravstvenih storitev, iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja na Proračun Republike Slovenije, ne bo mogoče zagotoviti skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu.« Četudi bi bila navedena trditev resnična, to ne pojasnjuje spreminjanja, navedenega v vseh ostalih členih, na katere opozarjamo spodaj. Za sprejem in uvedbo teh sprememb je nujno sodelovanje in konsenz s strokovno javnostjo, kamor sodijo najmanj vse zdravniške organizacije, z zbornico na čelu. Zbornica meni, da je omenjeni zakon potreben temeljite prenove tudi v ostalih določbah, na kar že leta opozarjamo ministrstvo. Parcialne spremembe krovnega zakona, ki ureja zdravniško službo, so do sedal prinesle le malo dobrega, posamezne določbe pa so zdravnikom in javnim zdravstvenim ustanovam prinesle več škode kot koristi.

2. Po nam dostopnih informacijah ministrica za zdravje ga. Milojka Kolar Celarc zatrjuje, da je navedeni predlog usklajen z vsemi zdravniškimi organizacijami. Z zbornico zagotovo ni, kolikor nam je znano, pa tudi s Fidesom, SZD in SZZZZS ne.

3. Po naših informacijah naj bi politika želela imeti izključno razpis za znanega izvajalca, nacionalni razpis, ki ga zakon prav tako uvaja, je ne zanima. Pojavlja se pomislek, da je ta predlog, s katerim bi imeli nacionalni razpis in razpis za znanega izvajalca, samo in le pretveza in da, tudi če bo v zakonu predviden, nacionalnih razpisov v praksi sploh ne bo. Tako razpis za znanega izvajalca ne bo namenjen le primarnemu nivoju in reševanju kadrovske stiske posameznih bolnišnic (npr. SB Trbovlje in SB Ptuj), kot to trenutno zagotavlja ministrstvo, ampak bodo izvajalci začeli izvajati pritiske na ministrstvo in se bo objavljalo samo še razpise za znanega izvajalca, nacionalni bo šel v pozabo.

4. Možnost izbire le ene specializacije, ki se financira iz proračuna, razen za specialiste s področja intenzivne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter otroške nevrologije, zapira možnost izbire ustrezne specializacije zdravnikom, ki med ali po opravljeni prvi specializaciji ali po izbiri in določenem obdobju opravljanja prve specializacije ugotovijo, da le-ta zanje ni ustrezna.

5. Osnutek omenjenega zakona predvideva tudi, da naj bi bil izbrani osebni zdravnik tudi specializant s področja družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, ki opravlja četrto leto specializacije. Zakon ne predvideva, da bi specializant moral s tem soglašati, kar bo zagotovo vodilo v izkoriščanje specializantov, nalagalo pa se jim bo delo, za katero ne bodo prejeli ustreznega plačila. Omenjeni predlog močno zmanjšuje varnost pacientov, ki bi jih obravnaval zdravnik specializant po opravljenih treh letih svoje izbrane specializacije, in prenaša prevelik del odgovornosti na mlade zdravnike, ki za samostojno delo še niso usposobljeni. Dovoljenje za samostojno delo vendarle še vedno ostaja veljavna licenca, ki jo zdravnik pridobi po opravljeni specializaciji in specialističnem izpitu. Pri tem se poraja tudi vprašanje, kako bodo taki zdravniki nemoteno opravljali specializacijo in predvideno kroženje. Kaj bo s tako opredeljenimi pacienti, ko specializant zaključi specializacijo in je dolžan sprejeti zaposlitev v drugem javnem zdravstvenem zavodu?

6. Zbornica meni, da rešitev, da »predlog razpisa specializacij pripravi petčlanski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva za zdravje, zbornice, NIJZ in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije«, ni ustrezna. Zakon med drugim predvideva, da se pri pripravi razpisa upošteva mreža javne zdravstvene službe, ki je Slovenija še vedno nima, poleg tega pa ne upošteva mnenja stroke, ki jo v tem primeru predstavljajo koordinatorji za posamezna specialistična področja.