Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

POROD V SLOVENIJI JE VAREN

22.04.2016 13:55

Ljubljana, 21. aprila 2016 – Na današnji novinarski konferenci so spregovorili prim. Andrej Možina, dr. med. iz Zdravniške zbornice Slovenije, mag. Gorazd Kavšek, dr. med. iz Združenja za perinatalno medicino Slovenije, asist. dr. Tanja Premru Sršen, dr. med. iz Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo in doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. iz UKC Ljubljana SPS Ginekološka klinika. Slovensko javnost so opozorili, da je rojevanje v Sloveniji varnejše kot v večini držav Evropske unije in v svetu. Zaradi nedavnih dogodkov v porodništvu so na konferenci spregovorili tudi o predlogu nekrivdnih odškodnin. Slovenska perinatologija dosega izjemne rezultate.

Kazalnike kakovosti perinatalnega varstva spremlja Svetovna zdravstvena organizacija, OECD, Europeristat, do nedavnega pa jih je spremljala tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Rezultate perinatalnega varstva že od leta 1986 redno spremlja tudi perinatološka stroka, kar ji omogoča Nacionalni perinatalni informacijski sistem Slovenije (NPIS).

NPIS je računalniška baza podatkov, ki so jo načrtovali in ustvarili perinatologi znotraj Ginekološke klinike Ljubljana, sedaj pa je po zakonodaji v skrbništvu Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dobra mreža perinatalnega varstva na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva, spremljanje raziskav in strokovnih priporočil v svetu, izvajanje lastnih raziskav, redna organizacija strokovnih izobraževanj in redno spremljanje kazalnikov kakovosti znotraj perinatološke stroke nam omogoča vzdrževati visoko kakovost perinatalnega varstva Slovenije.

Na konferenci so si bili enotni, da se zdravniška stroka zavzema za uvedbo sistema nekrivdnih odškodnin v primeru zdravstvenih zapletov. Po besedah prim. Andreja Možine, dr. med. gre za proces, ki zahteva širši družbeni konsenz. "Nekrivdno zavarovanje je bolj humano, do odškodnin pridejo tudi tisti, ki utrpijo škodo zaradi zdravstvenih zapletov, in to brez pravdanj oz. sodišč. To je najboljša pot, da se obvarujemo pred defenzivno medicino, ki je draga in ne najbolj varna,« je poudaril prim. Možina. Za takšno spremembo je potrebno soglasje ministrstva za zdravje in zavarovalnic. V državah s takim sistemom imajo oblikovane posebne sklade za odškodnine,  večinoma v okviru državne blagajne in ministrstva za zdravje.

Kot v pravnem mnenju, ki so ga danes predstavili na zbornici, ugotavlja pravnik zbornice Peter Renčelj, sistem nekrivdnih odškodnin ne nadomešča odškodninske odgovornosti zdravnika v primeru strokovne napake, ampak zgolj razširja finančno kritje za bolnike tudi na primere, ko pride do nekaterih zapletov pri zdravljenju. V tujini imajo večinoma sestavljen katalog zapletov pri zdravljenju in kritje je omejeno zgolj na te, kritje je tudi omejeno glede na težo zapletov, določen je najvišji možni znesek kritja, prav tako so določene jasne omejitve kritja po vrstah izplačane škode.

Glavna prednost sistema nekrivdnih odškodnin bi bila zmanjšanje napetosti med bolnikom in zdravnikom, ko pride do nastanka neugodnega izida zdravljenja, je navedeno v pravnem mnenju. Postopek uveljavljanja odškodnine za bolnika bi bil bolj enostaven, vse to pa bi po prepričanju zdravniške zbornice privedlo tudi do zmanjšanja škodljivih finančnih učinkov defenzivne medicine.

Za uvedbo sistema nekrivdnih odškodnin bi po navedbah iz pravnega mnenja morali vzpostaviti ustrezno financiranje za delovanje takih "kompenzacijskih shem", kar da je vrsta socialnih zavarovanj. Renčelj je navedel tri različne možnosti financiranja takega sklada: iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz sredstev izvajalcev zdravstvenih storitev, ki bi jih ti vplačevali komercialnim zavarovalnicam, ali pa iz državnega proračuna.

Pravno mnenje opozarja tudi na minimalne zavarovalne vsote, za katere so slovenski delodajalci dolžni zavarovati zaposlene zdravnike. Ta znesek, ki ga določa zdravniška zbornica, trenutno znaša manj kot 15.000 evrov. To po oceni Renčlja predstavlja popolnoma neprimerno zaščito za zaposlene zdravnike. V primeru, ko je dosojena odškodnina višja od zavarovalne vsote, jim namreč grozi izterjava celotnega presežka teh 15.000 evrov, je navedel v pravnem mnenju.

Ob tem pravno mnenje še opozarja, da dokler zbornica ne bo določila višjega zneska, javni zavodih svojih zavarovalnih vsot niso dolžni dvigniti. Nižja zavarovalna vsota namreč zanje pomeni nižjo premijo in torej nižje stroške zavarovanja. "Takšna ureditev omogoča javnim zavodom varčevanje na škodo oz. rizik zaposlenih zdravnikov, ki nosijo končno tveganje nekakovostnih zavarovanj, čeprav na to nimajo nikakršnega vpliva," še opozarja pravno mnenje.

Povzeto po STA

Zdravniška zbornica Slovenije