Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Pobuda za optimalno prehransko oskrbo za vse v Sloveniji

01.02.2016 13:40

Optimalna prehranska skrb ali podpora za vse (Optimal Nutritional Care for All, ONCA) v Evropi 2020

Pobuda za optimalno prehransko oskrbo za vse v Sloveniji

Prehrana in tudi prehranske mode so pogosta vsebina pogovorov v mnogih ambulantah, tako na primarnem kot drugih nivojih. Družinski zdravniki, pa seveda pediatri, šolski zdravniki in večina specialistov kliničnih strok se ob preventivni, prvih, kontrolnih in še kakšnih pregledih pogosto sreča s z bolnikovim vprašanjem, ki je navidez zelo enostavno: kaj naj jem? Vprašanju je pogosto dodano še podvprašanje o kakšnem prehranskem dopolnilu, postenju, »čudežnih« dietah in podobnem.

Za te odgovore je včasih kar dobro zadoščala »zdrava kmečka pamet«, mnogokrat pa sodobne prehranske dileme zahtevajo dodatna, specilizirana znanja in veščine. Ta so pomembna, kajti z načinom prehranjevanja vnašamo presnovne substrate in vplivamo na delovanje našega telesa v zdravju in bolezni. Tako torej prehrana neposredno vpliva na zdravje zdravega posameznika kot tudi bolnika, ter na uspeh vseh številnih načinov zdravljenja, z ali brez tabletk. Zato mora zdravnik, kot nosilec zdravstvene dejavnosti, dobro razumeti javnozdravstvena prehranska navodila za specifične populacije ter ob tem nujno potrebuje vsaj osnovno znanje iz področja klinične prehrane, sicer... Sicer kaj? Nekatere stroke so si na ta zakaj že dokaj dobro odgovorile in hkrati iščejo vedno odgovore na osnovi novih spoznanj in zahtev sodobnega sveta. Tako kot druge medicinske stroke. Dober primer so pediatri, ki so prehransko stanje malega pacienta že davno vključili v svojo obravnavo.  A ta otrok nekoč zraste, mame ni več, prehranski vzorci in ponudbe sodobnega sodobnega sveta pa lahko hitro in resno načnejo njegovo zdravje. Zato prehranske zahteve odraslih populacij zahtevajo nove odgovore. Če jih nimamo mi, jih imata industrija in trgovina. Rešitve ponujata in prodajata ne glede na vse zdravstvene pomisleke. Še več. V te zanke padamo tudi sami. 

Nekaj odgovorov na prehranske dileme boste našli v tem zapisu, na veliko vprašanj pa si boste morali odgovoriti sami in najverjetneje si želite pridobiti tudi dodatno znanje. Ne samo zaradi bolnikov, tudi zaradi sebe. Pobuda, ki vam jo predstavljamo, je namenjena celostnemu vključevanju prehranske podpore v zdravstveni sistem. Danes je prehranska obravnava del medicinske obravnave tako na preventivnem kot kliničnem nivoju. Prehranska obravnava in oskrba zahtevata medicinska znanja, omogočata bolj kvalitetno in optimalno zdravstveno oskrbo ter tako prinašata tudi odgovornost za naše delo na tem področju. Zdravniki se moramo izviti iz zank in ugank prehranskih praks in še zlasti prehranskih dopolnil, ki mnogokrat še dodatno napadajo zdravje prebivalcev in bolnikov. Zato potrebujemo znanje in sodelovanje. Ravno temu je namenjena podbuda ONCA. Pridobivanju znanja, veščin in sistemske zdravstvene ter družbene skrbi za ureditev na videz tako enostavnega problema kot je optimalno prehranska skrb za vse. Za mlade in stare, zdrave in bolne in za specifične probleme prehransko ogroženih skupin, kot so na primer starostniki.

Izhodišča in argumentacija izziva

Po dostopnih podatkih je zaradi podhranjenosti tudi v Sloveniji ogrožene 5-15% splošne populacije, 40% bolnikov, ki so sprejeti v bolnišnico in 60% stanovalcev v negovalnih ustanovah.

Podhranjenost tako kot debelost nista samo zdravstveni problem sam po sebi, temveč resno kompromitira izhod zdravljenja drugih kroničnih bolezni, kot so na primer srčno-žilne in rakaste bolezni. Zaradi podhranjenosti je manj učinkovito delovanje zdravil, več je neželjenih sopojavov zdravljenja kot so na primer infekti, daljše hospitalizacije, slabša je kvaliteta življenja bolnikov in pogosto je s podhranjenostjo povezana tudi večja umrljivost zaradi osnovnega bolezenskega stanja (http://www.european-nutrition.org/index.php/malnutrition). Problem je še večji, ker se pogosto razvija neprepoznano ob sicer izjemnem razvoju medicinskih znanosti.

Še posebej je zaradi podhranjenosti ogrožena populacija starostnikov, katerih zdravstveni problemi na ta način postajajo še večji, zdravljenje bolezni pa dražje in manj uspešno. Gre torej za relativno urgenten javnozdravstveni in klinični problem.

Podhranjenost in aktivnosti na nivoju Evropske Unije in Evropske Komisije

Leta 2009 je bila v okviru EU pod predsedstvom Česke, na sestanku predstavnikov zdravstvenih ministrstev, Evropskega združenja za klinično prehrano (ESPEN), in različnih članov ENHA (European Nutrition for Health Alliance, http://www.european-nutrition.org/) predstavljena takoimenova Praška deklaracija z naslovom STOP za z boleznimi povezano slabo prehransko stanje (disease-related malnutrition) in STOP za bolezni zaradi podhranjenosti. Z resolucijo so predstavili velik in urgenten problem podhranjenosti v različnih skupinah prebivalstva, ki neposredno vpliva na učinkovitost zdravstvenega sistema in po nepotrebnem povečuje dodatno obolevnost in smrtnost bolnikov.

Praška deklaracija je opredelila problematiko in pozvala k:

  • potrditvi, da sta podhranjenost in debelost rezultat slabe prehrane, kar ima pomembne posledice v zdravstvenih izidih in stroških zdravljenja;

  • prepoznavi podhranjenosti kot samostojni patologiji, prehranska podpora pa naj postane sestavni del medicinske obravnave;

  • potrditvi, da je dostopnost do primerne prehranske oskrbe in podpore temeljna človekova pravica;

  • zagotovitvi politično usmeritev in podporo vsem deležnikom, ki so vključeni v bolj proti podhranjenosti;

  • določitvi jasne politike povračila stroškov za prehransko podporo v zdravstvenem in socialnem sistemu;

  • razvoju načrtov prehranske oskrbe za vsa zdravstvena okolja ter promociji rešitev na tem področju.

Definirala je tudi ključne cilje za obvladovanje te problematike na nivoju EU (http://www.european-nutrition.org/index.php/topics/prague_declaration) :

1) osvestiti javnost o problemu podhranjenosti s sistemskimi in povezanimi aktivnostmi vseh deležnikov v zdravstvenem varstvu v vsej EU;

2) nadaljnji razvoj priporočil za prehransko obravnavo in njihova implementacije;

3) obvezno presajanje na riziko prehranske ogroženosti v vseh državah EU;

4) spodbujanje raziskav na temo podhranjenosti;

5) izobraževanje na področju prehranske oskrbe na vseh nivojih zdravstva;

6) izdelava prehranskih načrtov po posameznih evropskih državah.

ONCA (Optimal Nutritional Care for All) iniciativa

Izhodišča Praške deklaracije so leta 2010 dobila podporo v Evropskem Parlamentu, leta 2012 pa se je aktivnostim na področju boja proti podhranjenosti pridružila tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Od leta 2014 se aktivnosti na področju vseh nivojev zdravstvenega sistema združujejo v okviru  platforme ONCA.  

Osnovna izhodišča za aktivnosti ONCA so združena v 3 glavne točke:

  • Z boleznimi povezano slabo prehransko stanje - ali podhranjenost
- je pogosto stanje pri bolnikih in oskrbovancih v vseh starostnih skupinah in tudi na vseh nivojih zdravstvene oskrbe v svetu, v primarnem zdravstvenem varstvu, bolnišnicah in negovalnih ustanovah. V Evropi je prehransko ogroženo 33 milijonov odraslih – tako velika razsežnost problema podhranjenosti predstavlja 170 miljard eurov (Ljungqvist O, de Man F. Under nutrition: a major health problem in Europe. Nutr Hosp 2009; 24:369-70. ) stroškov za evropske zdravstvene sisteme vsako leto.

  • Javna poraba denarja za zdravstvo je omejena – to pomeni, da se tudi zaradi varčevanja pogosto zanemarja ravno prehransko oskrbo starejših oskrbovancev in bolnikov.

V aktivnosti ONCA se skupaj vključujejo ključni deležniki, ki delujejo v zdravstvenem sistemu, tako profesionalno (zdravniške, dietetične, negovalne in lekarniške organizacije) kot tudi organizacije bolnikov, ministrstva za zdravje, nacionalni inštituti, zdravstvene zavarovalnice in medicinska prehranska industrija (MNI). Deležniki, združeni v ONCA, transparentno nadzorujejo možne konflikte interesov. Vsi skupaj želijo na skupno zasnovanih multidisciplinarnih strokovnih izhodiščih uvesti ustrezno prehransko politiko, standarde, smernice, izobraževanje in zagotoviti sredstva za izvajanje optimalne prehranske oskrbe za vse skupine prebivalstva in na vseh nivojih zdravstvenega varstva.

Program ONCA koordinira ENHA in njene članice. ENHA vodita Olle Ljungqvist, kirurg, ki zastopa ESPEN in Jean-Pierre Baeyens, geriater, ki zastopa evropsko geriatrično združenje (EUGMS).

 

Slovenija in ONCA

Slovenija se je v aktivnosti ONCA vključila leta 2014, najpraj kot država opazovalka, od oktobra 2014 pa ima status ciljne države, v kateri naj bi se v zdravstveni sistem intenzivno uvajali elementi prehranske oskrbe na vseh nivojih.

Slovenijo v ONCA trenutno zastopa skupina v naslednji sestavi:

  • predstavnica Ministrstva za zdravje dr. Katja Povhe Jemec,

  • predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje doc.dr. Mojca Gabrijelčič, dr.med.

  • zastopnica Slovenskega združenja za klinično prehrano doc.dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.

  • predstavnica primarnega zdravstva, dr. Milena Blaž- Kovač, dr.med.

  • predstavnik geriatrične stroke Gregor Veninšek, dr.med.

  • predstavnik Združenja bolnikov KVČB Dušan Baraga, dr.med.

Sestava delegacije še ni popolna, vanjo je potrebno vključiti še kar nekaj ključnih profilov, predvsem predstavnika klinične dietetike in drugih ključnih sistemskih deležnikov na podoročju prehranske oskrbe, kot so na primer predstavniki zavarovalnice. Zaradi omejenih sredstev bomo te predstavnike vključili na naslednjih srečenjih.

Kot prvo nalogo smo si v lanskem letu zadali pregled situacije prehranske oskrbe prebivalstva, ki se dotika zdravstvene problematike. Na osnovi enotnega EU vprašalnika smo glede na naše poznavanje stanja opredelili področja, ki smo se jih v Sloveniji že lotili in poskušali opredeliti tista, kjer nas čaka še praktično vse delo. Pregled področja si lahko ogledate na sliki , kjer ga je v imenu slovenskih predstavnikov prikazal Gegor Veninšek. Seveda ni popoln. Z veseljem bomo sprejeli vse konstruktivne pripombe in predloge za izboljšanja stanja prehranske oskrbe prebivalcev v Sloveniji in jih vključili v nadaljne aktivnosti na tem področju.

Še posebej velja omeniti, da je na zadnjem sestanku ONCA v Berlinu 3. in 4.11. 2015 dr. Milena Blaž Kovač predstavila pilotni model uvajanja prehranskega presejanja podhranjenosti v referenčnih ambulantah.

Gre za izjemno pomemben preskok obravnave podhranjenosti iz inštitucij v domače okolje, kjer večinoma nastaja in se nato v institucijah pokaže pravzaprav le vrh ledene gore. Model obravnave podhranjenosti se razvija skupaj z modelom obravnave debelosti na primarnem nivoju, ki po zadnji klasifikaciji prehranskih stanj, prav tako spada med prehrasnke motnje (T. Cederholm, I. Bosaeus, R. Barazzoni, J. Bauer, A. Van Gossum, S. Klek, M. Muscaritoli, I. Nyulasi, et al.Diagnostic criteria for malnutrition – An ESPEN Consensus Statement, Clinical Nutrition, Vol. 34, Issue 3, p335–340). Čeprav se sliši kontradiktorno, so tudi debeli bolniki lahko podhranjeni bolniki in obvladovanje njihovih zdravstvenih težav je ob neustreznem prehranskem vnosu še slabše in seveda dražje. Še zlasti je zdravstveno nevarno stanje sarkopenične debelosti. Prenos obravnave prehranskega stanja bolnika na primarni nivo tudi sicer bistveno izboljšuje kvaliteto obravnave pacienta in se »staplja« s preventivnimi ukrepi za zdrav živjenjski slog. Neuravnotežana prehrana, ki se premnogokrat prekriva z raznimi »dietami« in postopki hujšanja, neposredno ogroža presnovno zdravje posameznika, tako zdravega kot bolnega. Še bolj poenostavljeno bi lahko rekli, da je ravno ambulanta družinskega zdravnika pomembno mesto, kjer se bolniku svetuje uravnotežena prehrana v skladu s strokovnimi navodili za posamezne populacijske skupine zdravih in bolnih. Ker prehranski vnos neposredno vpliva na presnovno stanje in zdravje posameznika, gre torej za medicinsko disciplino, ki se je v zadnjih letih izoblikovala kot stroka klinične prehrane in je neločljivo povezana z javnozdravstvenimi ukrepi za prehransko oskrbo za vse. To pa je tudi cilj ONCA.

Na tem področju smo v Sloveniji trenutno popolnoma v »evropskem toku«. Nedavno je bila namreč v slovenskem Parlamentu potrjena Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, in pripravljen dvoletni akcijski načrt 2016-2017 na tem področju.

Gre za zelo dobro in sodobno pripravljen program, ki v osnovi upošteva ključna strokovna izhodišča za prehransko oskrbo najširše populacije z poudarkom ranljivih skupinah kot so starejši. Še več, izjemno pomembno je, da je v programu hkrati zajeta tudi telesna aktivnost, ki je nujna za optimalen učinek prehranske podpore. V naslednjem sestavku so zajeti poudarki tega programa.

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025

Zdrav življenjski slog postaja vedno pomembnejši vidik celostnega pristopa k reševanju ekonomske, zdravstvene in socialne problematike, ki so posledica staranja družbe. Delež prebivalstva nad 65 let se v Republiki Sloveniji iz leta v leto povečuje in sledi trendu razvitih držav EU, kjer naj bi delež starejših odraslih do leta 2020 znašal 20 % populacije in se bo v naslednjih desetletjih še občutneje povečal.

Fiziološki procesi staranja vodijo v sarkopenijo in osteoporozo in načenjajo funkcionalno telesno maso in močno pripomorejo h krhki starosti. S staranjem se poveča možnost padcev, obnemoglosti in s tem povezano večje število hospitalizacij in obiskov drugih ustanov za starejše odrasle ter slabih izhodov zdravljenja najrazličnejših zdravstvenih težav.

Pri starejših odraslih poleg izziva čezmerne telesne mase, zlasti na račun kopičenja maščevja, predstavlja velik izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase, zato sta priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost toliko pomembnejši. Starejši odrasli, ki se neustrezno prehranjujejo, so ob upadu telesne dejavnosti še posebej ogroženi. Med zdravimi, doma živečimi starejšimi odraslimi, je običajno malo podhranjenih, pri starejših v ustanovah in pri bolnih pa pogosto najdemo visoko stopnjo podhranjenosti.

Ker telesna funkcija neposredno vpliva na telesno stanje, je vzdrževanje funkcionalne telesne mase, rednih vzorcev gibanja in tudi kognitivnih kapacitet ključni dejavnik kakovostnega staranja. Z redno in ustrezno telesno dejavnostjo ob ustrezni prehranski podpori (zadosten energijski in beljakovinski vnos) se degenerativni procesi v organizmu starejšega odraslega lahko do določene mere upočasnijo, posameznik pa dlje ohrani dobro telesno pripravljenost in funkcionalni status. Telesna dejavnost kroničnim bolnikom omogoča optimalno izrabo prehranske podpore in je ključna za vzdrževanje funkcionalne mase ter dobro kakovost življenja.

Prehranjevanje bolnikov v bolnišnici ne pomeni samo zadostitev osnovnih prehranskih potreb, ampak po mnenju stroke predstavlja neločljiv del zdravljenja, saj se pri boleznih spremeni presnova, na katero še dodatno vpliva terapija, zato je za uspešno zdravljenje nujno, da dobijo bolniki presnovnim potrebam prilagojeno prehrano. Pri bolniku, ki je že slabo prehranjen ali bolniku s tveganjem za pojav slabe prehranjenosti je individualna prehranska obravnava - prehranska terapija - integralni del zdravljenja, kar povzema tudi letos julija v parlamentu potrjena Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Resolucija izpostavlja, da je treba preventivne ukrepe nadgraditi z ustreznim prehranskim svetovanjem ter programi opolnomočenja za funkcijsko zmožnost, ki jih izvajajo kvalificirani strokovnjaki s področja prehrane in gibanja ter oboje vključiti v sistem zdravstvenih ustanov kot del preventivnih programov kot tudi programov zdravljenja.

Krepitev primarnega zdravstvenega varstva s širitvijo referenčnih ambulant na vse ambulante splošne in družinske medicine, kot tudi obravnava neprimerne prehranjenosti v okviru njihovega delovanja, bo omogočila kakovostnejšo obravnavo kroničnih bolnikov, prehransko presejanje in ugotavljanje funkcijske zmogljivosti ter ustreznejše ukrepanje.

Resolucija postavlja cilj, da se v okviru primarnega zdravstvenega varstva zagotovi zgodnje odkrivanje in učinkovita obravnava neustreznih prehranjevalnih navad ter nezadostne telesne dejavnosti pri odraslih ter funkcijske manjzmožnosti oziroma nezmožnosti pri starejših odraslih, kot tudi v okviru zdravstvene obravnave bolnikov v bolnišnicah in domovih za starejše občane.

Za doseganje cilja so predvideni sledeči ukrepi:

  • širitev referenčnih ambulant na vse ambulante splošne in družinske medicine s ciljem kakovostne obravnave kroničnih bolnikov ter zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja in ogroženih zaradi neustreznih prehranjevalnih in gibalnih navad, čezmerne hranjenosti in podhranjenosti, nezadostne telesne dejavnosti pri odraslih ter funkcijske manjzmožnosti oziroma nezmožnosti pri starejših odraslih,

  • nadgradnja obstoječih preventivnih programov in programov krepitve zdravja za odrasle in starejše odrasle, ki se nanašajo na prehrano (prehransko svetovanje) in telesno dejavnost za zdravje (svetovanje) ter funkcijsko zmožnost,

  • okrepitev izvajalske mreže kadrov v zdravstveno-vzgojnih centrih (centrih za krepitev zdravja, patronažnih služb) s standardnimi timi za izvajanje programov krepitve zdravja in podpore za opolnomočenje na področju zdravega prehranjevanja (dietetiki), redne telesne dejavnosti in funkcijske zmožnosti za vse populacijske skupine (kineziologi, fizioterapevti),

  • uvesti sistemsko ureditev presejanja, obravnave in ustrezne podpore za funkcijsko zmožnost bolnikov in starejših z dejavniki tveganja za funkcijsko manjzmožnost v klinični praksi ter zagotoviti spremljanje vpliva podpore funkcijski zmožnosti bolnikov in oskrbovancev,

  • uvedba prehranskih strokovnjakov (dietetik, prehranski svetovalec, klinični dietetik) na vseh treh ravneh zdravstvenega in socialnega varstva,

Enako, kot je pomembna ustrezna prehranska podpora, pa je tudi telesna dejavnost bolnikov pomemben dejavnik pri okrevanju in pomembna vzporedna terapevtska pot. Resolucija izpostavlja, da tudi bolniki potrebujejo specifično in svojim zmožnostim prilagojeno in načrtovano telesno vadbo, ki bo ohranjala moč in njihovo kondicijo ter ohranjala pusto telesno maso.

Izzivi prehrane v starosti

Naslednja izjemno pomembna točka, ki je bila v Sloveniji dosežena v zadnjih letih, je strokovna prepoznava pomena prehranske podpore starostnika.

Izveden je bil projekt PANGEA (http://www.pangeaeu.org/), ki je na podlagi študije ležanja in množičnih meritev opredelil dejavnike zdravega staranja na področju prehrane in telesne dejavnosti. Na podlagi projektnih rezultatov so bili pripravljeni strokovni dokumenti za izvajalce in literatura za laike. Tudi projekt AHA.SI (www.staranje.si), v okviru katerega so pripravljeni predlogi ukrepov za strategijo staranja za Slovenijo, je oblikoval posebno področje ukrepov za obvladovanje krhkosti, kjer je eden od ključnih elementov optimalna prehranska oskrba in preprečevanje podhranjenosti.

Za optimalno prehransko oskrbo starostnikov so ključnega pomena strokovna prizadevanja za uvedbo profesionalnega profila geriatra v klinični medicini, zato je leta 2013 Zdravstveni svet sprejel predlog razvoja geriatrične medicine v Sloveniji. Geriatrična oskrba zahteva specifičen pristop. Pridobivanje podatkov otežuje večje število bolezni, senzorni deficiti in pogosto prisoten kognitivni upad. Pogosto je potreben razgovor s svojci in skrbniki ter  osebnim zdravnikom. Bolniki neredko podcenjujejo določene simptome, ker jih pripisujejo starosti in ne bolezni, in jih zato zamolčijo. Zaradi multifaktorskih težav mora biti obravnava celovita. Posebno pozornost zahteva raba zdravil. Bolezni se pri starostnikih že same manifestirajo atipično, pridružene bolezni pa povzročajo še bolj neobičajne vzorce bolezni. Pogosto so vodilni simptomi zmedenost, padanje in inkontinenca. Zaradi navedenega je smiselno, da geriatrično oskrbo  izvajajo oziroma vodijo  geriatri, ki bodo znali umestiti pomembnost in vlogo prehranske oskrbe pri tako heterogeni populacijo, kot so starostniki. Pri starostniku lahko velikokrat s tako preprostimi ukrepi kot je induvidualna prehranska obravnava dosežemo optimalno presnovno podporo v kompleksni situaciji kroničnih bolezenskih stanj. Geriatrična oskrba se pomembno razlikuje od klasičnega vodenja kronične bolezni. Vodenje kronične bolezni obsega različne aktivnosti, ki vplivajo na bolnikovo zdravstveno stanje in uporabo zdravstvenih storitev. Klinični problem je jasno definiran (diabetes, astma, srčno popuščanje, KOPB ipd.), na voljo so smernice. Zdravljenje temelji na izobraževanju bolnikov in samokontroli, na uspeh zdravljenja pa vplivajo motivacija, kognitivne sposobnosti in bolnikovo samostojno ukrepanje. Obravnavanje bolnika po principih vodenja kronične bolezni pogosto zaradi različnih razlogov ni primerno za starejšega bolnika z več kroničnimi stanji. Zdravljenje bolnika z, na primer, sladkorno boleznijo, je pri pridruženi demenci drugačno. Pri vodenju kronične bolezni je pogosto zanemarjeno funkcionalno in prehransko stanje bolnika ter obravnavanje interakcij med kroničnimi stanji. Ravno individualizirana prehranska strategija pri posameznem starostniku je pogosto ključni člen, ki povezuje kronična bolezenska stanja in posameznikovo funkcijo: v klinični praksi obravnave starostnikov pri organsko specifičnih specialistih se namreč vse prepogosto zanemari dejstvo, ''da prazen žakelj ne stoji pokonci''.Geriatrična oskrba je sinonim koordinirano obravnavo bolnika v interdisciplinarnem timu. Vključeni so zdravniki, drugo zdravstveno osebje, nemedicinsko osebje in svojci. Poleg poznavanja  procesov staranja in specifičnosti razvoja in poteka bolezni pri starostniku, zahteva celovito geriatrično oceno in načrtovanje oskrbe. Geriatrična ocena je interdisciplinaren in multidimenzionalni proces, s katerim ocenimo starostnikovo funkcionalno sposobnost, fizično zdravje, kognitivni status, duševno stanje, socialno in fizično okolje. Prehranska oskrba ima v tem kontesktu še poseben pomen, ker se pohranjenost starostnika odraža na vseh teh področjih in tudi zaradi močne socialne note.

Društva bolnikov in prehranska oskrba

Na prehranskem področju so vedno bolj aktivna tudi posamezna društva bolnikov.

Najbolj naravno in najbolj logično je, da vsaka dejavnost, ki naslavlja bolnike kot cilj svoje dejavnosti le te vključuje v vse faze uvajanja in izvajanja te aktivnosti. Tudi akcija ONCA skuša zagotoviti optimalno prehransko obravnavo vseh bolnikov katerih bolezen ima za posledico prehransko ogroženost. Vse kronične bolezni posebno vse vnetne kronične bolezni v veliki meri privedejo do prehranske ogroženosti, kar zavira uspešno spoprijemanje telesa z bolezensko situacijo. Za sodelovanje bolnikov pri strokovnih aktivnostih je potrebno ozaveščanje bolnikov, ozaveščanje pa v veliki meri pomeni tudi izobraževanje bolnikov o pomenu njihovega sodelovanja v procesu zdravljenja. S svojo aktivnostjo bolniki lahko zagotovijo usmerjenost zdravstva v pravo smer, smer, ki vodi v izboljšanje njihovega stanja z največjo učinkovitostjo delovanja. Pri ugotavljanju prehranske ogroženosti je najpomembnejša dobra in enakomerna dostopnost do strokovnjakov, ki tako prehransko ogroženost odkrijejo, izvedejo ustrezno prehransko svetovanje in bolnikom pomagajo pri izvajanju teh ukrepov. Za kar največji učinek teh ukrepov pa potrebujemo bolnika, ki bo tako svetovanje razumel in razumel pomen ukrepov, ki naj jih izvede za kar je potrebno ustrezno izobraževanje. Bolniki v društvu za KVČB ugotavljajo, da je prehransko svetovanje pri bolezni, ki lahko bolnika popolnoma onesposobi, izrednega pomena v vseh fazah zdravljenja. Tako v zagonu bolezni kot v mirni fazi, tako pred kot po operativnem posegom, pred med in po zdravljenju z zdravili, ki vplivajo na imunski sistem bolnika. Tako svetovanje pa je za večino bolnikov praktično nedostopno. S svojo dejavnostjo bi radi pripomogli pri spremembi stanja. Želimo sodelovati pri uvajanju sistema svetovanja tudi bolnikom z redkimi boleznimi na primarnem nivoju in tesno povezavo tega s strokovnjaki na sekundarnem nivoju. Izhodi zdravljenja ob takih ukrepih in s takim sodelovanjem bodo boljši in cenejši, zagotavljali bodo boljšo kakovost bolnikov. Udeležba na srečanju v Berlinu je potrdila našo zavzetost, saj so težnje bolnikov po celi Evropi identične.  

Zaključek s predlogi za naprej

  1. Ugotavljamo, da Nacionalni program prehrane in telesne dejavnosti 2015 – 2025 vključuje predloge ukrepov in aktivnosti, ki so skladni z ONCA iniciativo. Pozdravljamo pobude Ministrstva za zdravje, da se ukrepi postopoma izvajajo v okviru Akcijskih načrtov za izvajanje nacionalnega plana. Strokovnjaki relevantnih strokovnih področij so v okviru svojih inštitucij in tudi v okviru Združenja za klinično prehrano pripravljeni sodelovati pri pripravi, implementaciji in vrednotenju akcijskih načrtov.
  2. Predlagamo, da se organizira strokovni svet pri Slovenskem zdravniškem združenju, ki bo v vodil razvoj klinične prehrane v Sloveniji in hkrati tudi strokovno odgovarjal na vprašanja, ki se na področju prehrane in zdravljenja zastavljajo v Slovenski javnosti.
  3. Predlagamo, da se definira diagnostične kriterije, metode in orodja, opredeli klinične poti ter kriterije in standarde za kritje/financiranje prehranske oskrbe bolnikov v procesu zdravljenja in oskrbe, jih predlaga v sprejem Zdravstvenemu svetu in s tem za strokovno utemeljene in potrjene pristope zagotovi redno financiranje s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
  4. Predlagamo, da se klinična prehrana definira kot zdravstvena dejavnost v okviru Zakona o zdravstveni dejavnosti.
  5. Predlagamo, da Slovenija po uspešni vključitvi v ONCA iniciativo nadaljuje medsektorsko sodelovanje v tej mednarodni pobudi. Poudarjamo, da je potrebno transparentno spremljati možne konflikte interesov.
  6. Predlagamo, da Slovenija v letu 2017 gosti srečanje evropske ONCA iniciative.

Prvo strokovno srečanje na temo ONCA bo pod okriljem Slovenske zdravniške zbornice in Ministrstva za zdravje 1. Februarja 2016, v Domus medicus, program bo objavljen v ISIS. Dobrodošli vsi, ki se zavedate, da je znanje klinične prehrane pomemben del našega zdravniškega dela in še bolj tisti, ki se o tem še sprašujete. 

Gregor Veninšek, Katja Povhe Jemec, Mojca Gabrijelčič , Milena Blaž- Kovač, Dušan Baraga, Nada Rotovnik Kozjek