Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Sporočilo za javnost ob zaključku 3. mednarodnega simpozij za zdrav življenjski slog

14.04.2015 15:14

3. Mednarodni simpozij za zdrav življenjski slog

S telesnimi aktivnostmi in zdravim življenjskim slogom življenju dodajamo leta in letom življenje

V petek, 10. 4. 2015, se je v Domus Medica uspešno zaključil 3. Mednarodni simpozij za zdrav življenjski slog v organizaciji Razvojnega centra informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, d.o.o., in Zdravniške zbornice Slovenije. Skupni imenovalec simpozija je ugotovitev, da ob boleznih najhujšo nevarnost za zdravje posameznika predstavljata stres, izgorelost in depresija, kar se kaže na produktivnosti zaposlenih in poslovnih kazalcih podjetij. Protiutež predstavljajo lastna odgovornost do zdravja, odgovornost podjetja do zdravja zaposlenih, in temeljita na rednem gibanju.

3. Mednarodni simpozij za zdrav življenjski slog, z osrednjo temo Sledenje življenjskemu slogu za zdravje, moč in dolgo življenje – aktivnosti za delovni uspeh in preventivo zbolevanja, se je v okviru šestih programskih sklopov osredotočal na aktualno problematiko ohranjanja in krepitve zdravja delavcev v delovnem okolju. Več kot 200 udeležencev je v dveh dneh imelo priložnost slišati več kot dvajset govorcev, priznanih domačih in tujih strokovnjakov, ki so ponudili rešitve za ohranjanje zdravja v delovnem okolju zaposlenih in starejših zaposlenih ter razloge za aktivno zdravstveno preventivo, predstavili pa so tudi primere tuje in domače dobre prakse organizacij, ki omenjenim aktivnostim posvečajo veliko mero pozornosti.

O pomenu zdravja na delovnem mestu je v uvodu spregovoril predsednik  Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina, dr. med.: »Promocija zdravja na delovnem mestu je uspešna naložba, če zadostuje določenim pogojem, predvsem pa mora biti strokovno načrtovana in del ekonomskih, socialnih, zdravstvenih, okolijskih in drugih ciljev organizacije. Pri tem so ključnega pomena varnost in zaupanje, sočutje in občutek pripadnosti, enakopravnost, svobodna izbira in odgovornost ter izgrajevanje timov.«

Zbrane je  nagovoril še direktor IR IKTS Žalec Janez Uplaznik: »Simpozij je namenjen izmenjavi znanj in izkušenj različnih strok, saj smo povabili mednarodno pomembne raziskovalce s področja kineziologije, medicine dela, presnove, gerontologije, diabetesa, psihologije in življenjskega sloga, ki se bodo v okviru simpozija ukvarjali s problematiko preventivnega ukrepanja zdravstveno ogroženih zaposlenih v delovnih organizacijah, z vzpodbujanjem zdravega življenjskega sloga. Naš namen je graditi zavedanje o pomenu zdravja in sreče, ne glede na to, kje se nahajamo – doma, na delu, pri vsakodnevnih izzivih. Prav s tem namenom smo v RC IKTS Žalec, v kateri je eden izmed pomembnih partnerjev tudi naša matična družba Mikropis, pred petimi leti pričeli razvijati aplikacijo 24alife, ki posameznikom pomaga skrbeti za zdravje.«

Sicer pa so se v prvem programskem sklopu govorci osredotočali predvsem na razloge za prezentizem oziroma absentizem zaposlenih na delovnem mestu. Metoda Dodič Fikfak iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je podala ekonomske in družbene vidike te problematike. Fikfakova je poudarila, da je bilo zaradi telesnega ali duševnega kolapsa, ki nastane kot posledica preobremenitve in stresa na delovnem mestu, v letu 2014 z dela odsotnih kar 3,8 odstotka slovenskih delavcev, zaskrbljujoč pa je podatek, da kar 63 odstotkov Slovencev odhaja na delo bolnih. »Stres in druge obremenitve na delovnem mestu vplivajo na delovno uspešnost zaposlenega, dolgotrajna izpostavljenost pa se lahko razvije v poklicno izgorelost. Glede na družbeno in ekonomsko stanje v državi velja pričakovati, da bo v prihodnjem letu ta odstotek še naraščal, posledice se lahko kažejo tako na ekonomski kot družbeni nestabilnosti,« je povedala Fikfakova.  

O stresu je bilo govora tudi v okviru predstavitve študije o delovni in zdravstveni obremenjenosti slovenskih zdravnikov in medicinskih sester z naslovom Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu.  Vodja slovenske raziskave in simpozija prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., je poudaril, da so v času gospodarske krize pričakovanja in pritiski ter količina opravljenega dela zmeraj večji, posledično so vse bolj pogosti delovna izgorelost, kronični stres in depresije. Stres je tudi že več let dokazano povzročitelj številnih bolezni, zmanjšuje delovno produktivnost in učinkovitost, kar vpliva na poslovne kazalce podjetij. Pri delavcih v zdravstvu je posledica poklicnega izgorevanja slabše psihično in fizično zdravje posameznikov, ki posledično dela ne opravljajo enako učinkovito. »V kolikor na ravni institucij ne uspemo vpeljati programov preprečevanja zbolevanja, pa je dobro da se zaradi svojega zdravja posamezni delavci zavedajo tveganj, ki so jim na delovnem mestu izpostavljeni in poskušajo sami postati bolj aktivni na področju zdravega načina življenja in preprečevanja zbolevanja.« je še dodal Ihan. Vojko Strojnik iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pa je ponudil rešitve za nadzorovano telesno vadbo, ki vpliva na preprečevanje in zmanjšanje zbolevanja na delovnem mestu. Ena izmed njih je aplikacija 24alife s pomočjo katere je ameriška Mayo klinika podobno raziskavo izvajala v Združenih državah Amerike.

Simpozij je obravnaval problematiko starejših zaposlenih, ki gre v koraku s staranjem prebivalstva v državi. Več kot 25 odstotkov je namreč delavcev, starejših od 55 let, ki se na delovnem mestu soočajo z za starost značilnimi zdravstvenimi izzivi, na primer s sladkornimi in srčno – žilnimi boleznimi. Prof. dr. Robert Scales, direktor oddelka za kardio-rehabilitacijo in velnes na ameriški Mayo kliniki, je podal primere programov, ki starejšim zaposlenim povečajo zdravstveno čvrstost in kroničnim bolnikom omogočijo zdravo življenje s čim manj posledicami kronične bolezni. Pri tem na kliniki velik pomen pripisujejo redni kardiološko podprti vadbi, ki posameznika ohranja vitalnega, omogoča daljšo neodvisnost v smislu tuje pomoči in preprečuje vsa srčno-mišična obolenja.

Ena izmed pogostejši zdravstvenih tegob starejših je diabetes, ki sta se mu posebej posvetila prof. dr. John M. Miles, specialist internist – endokrinolog in profesor medicine na Mayo kliniki v Rochestru, in Iztok Štotl, dr. med. iz kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Miles je poudaril, da je rast bolnikov z diabetesom eksponentna. Napovedi kažejo, da se bo iz sedanjih 382 milijonov ljudi z diabetesom, njihovo število do leta 2035 podvojilo, posledično pa velja pričakovati tudi povečanje kardio – vaskularnih bolezni.   Govorca sta opredelila preventivne zdravstvene programe, pripravljene posebej za diabetike, pri tem pa z udeleženci delila izkušnje pri njihovi uporabi. »Že 5 odstotno zmanjšanje telesne teže lahko bistveno vpliva na zdravje in podaljšuje življenje. Od tem v vsakdanjih vpeljite telovadbo, v prehrano pa sadnje in zelenjavo,« je kot osnovo za bolj zdrav življenjski slog predlagal Miles.

Kakšne so oblike vodenja, s katerimi lahko management poskrbi za preventivo zbolevanja, vpliva na boljše počutje zaposlenih, prisotnost na delovnem mestu in posledično zagotovi večji delovni uspeh, je bila osrednja tema tretjega programskega sklopa. Dr. Paul Jiménez iz Univerze v Gradcu rešitev vidi predvsem v motiviranosti in angažiranosti zaposlenih, ki sta tudi njegovi osrednji področji raziskovanja.