Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Normativne novosti, ki jih prinašata odredbi, sprejeti s strani Ministrstva za zdravje

18.03.2021 08:46

Oddelek za pravne zadeve člane zbornice seznanja z normativnimi novostmi, ki jih prinašata:

Odredba o testiranju

12. 3. 2021 je začela veljati odredba o testiranju, ki ureja obvezno testiranje zdravstvenih delavcev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti  (torej tudi pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti brez koncesije).

Odredba o testiranju določa, da je testiranje na virus SARS-CoV-2 v okviru posebnega programa za zdravstveno dejavnost obvezno vsakih 7 dni.

Če je v organizacijski enoti zaznana okužba na virus SARS-CoV-2 pa je testiranje obvezno na vsake 3 dni, in sicer od pojava okužbe z virusom SARS-CoV-2 in še najmanj 14 dni po zadnji ugotovljeni okužbi z virusom SARS-CoV-2 v tej organizacijski enoti.

2. člen

(1) Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki delo opravljajo pri izvajalcih (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavci), se morajo pred začetkom opravljanja zdravstvenih storitev udeležiti testiranja na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: testiranje) v okviru posebnega programa za zdravstveno dejavnost, in sicer najmanj vsakih sedem dni.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v organizacijski enoti izvajalca, kjer se je pojavila okužba pri zdravstvenih delavcih, testiranje izvaja na tri dni, in sicer od pojava okužbe z virusom SARS-CoV-2 in še najmanj 14 dni po zadnji ugotovljeni okužbi z virusom SARS-CoV-2 v tej organizacijski enoti. Ne glede na prejšnji stavek se v javnih socialno varstvenih zavodih in koncesionarjih, ki so v mreži javne službe na področju socialnega varstva, testiranje izvaja na ravni celotnega zavoda oziroma koncesionarja.

Odredba o testiranju tudi določa, kdaj testiranje ni obvezno:

3. člen

(1) Ne glede na prejšnji člen testiranje ni obvezno za zdravstvenega delavca, ki:

  • predloži negativni rezultat testa na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo (v nadaljnjem besedilu: test PCR) ali hitrega antigenskega testa (v nadaljnjem besedilu: test HAG),
  • ima dokazilo o cepljenju proti COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca Moderna najmanj 14 dni, oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni,
  • ima dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR ali testa HAG, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali
  • ima potrdilo zdravnika, da je prebolel COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev.

(2) Dokazilo o testiranju iz prejšnjega odstavka se upošteva, če je izdano v državah članicah Evropske unije oziroma državah članicah schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljnjem besedilu: NLZOH) prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora skladno s 4. členom odredbe o testiranju določiti pooblaščeno osebo, ki se ji sporočijo negativni rezultati testiranj, izvedeni v okviru posebnega programa za zdravstveno dejavnost.

Sprememba odredbe o organizaciji zdravstvene dejavnosti

12. 3. 2021 je začela veljati tudi sprememba odredbe o organizaciji zdravstvene dejavnosti, ki prinaša naslednje ključne spremembe Odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19:

1. Izrecno se ureja izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 in cepljenjem proti COVID-19, saj morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni mreži na primarni ravni poleg zagotavljanja neodložljivih zdravstvenih storitev z organizacijskimi ukrepi sproti zagotavljati tudi zadostne zmogljivosti za pravočasno obravnavo pacientov, obolelih za COVID-19, vključno z:

  • vstopno točko za odvzem brisov za ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 in
  • cepilnimi mesti za namen cepljenja proti COVID-19.

2. S spremembo odredbe ni več določeno, da se na primarni ravni prekinejo vse preventivne zdravstvene storitve, razen določenih izjem. Spremenjeno besedilo drugega odstavka 2. člena odredbe se namreč glasi:

(2) Ob pogoju predhodno zagotovljenih zmogljivosti iz prejšnjega odstavka lahko izvajalci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na primarni ravni, izvajajo preventivne zdravstvene storitve. Ne glede na prejšnji stavek lahko izvajalci nemoteno izvajajo:

1. presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka,

2. preventivne obravnave nosečnic, porodnic in novorojencev,

3. preventivne preglede otrok do dopolnjenega prvega leta starosti,

4. preventivne zdravstvene storitve na področju medicine dela, prometa in športa,

5. cepljenje in

6. druge preventivne zdravstvene storitve, katerih opustitev bi lahko imela neposredne negativne posledice za zdravje pacienta.

Ministrstvo za zdravje je v zvezi s spremembami odredbe pripravilo dopis, v katerem poudarjajo, da je torej primarna obveznost, da se zagotavlja:

  • neodložljive zdravstvene storitve,
  • vstopno točko za odvzem brisov za ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 in
  • cepilna mesta za namen cepljenja proti COVID-19.

Če je to predhodno zagotovljeno, se izvaja ostala dejavnost na primarni ravni, kot to določa drugi odstavek 2. člena odredbe.

3. Izvajalci bolnišnične dejavnosti lahko skladno s spremembo 3. člena odredbe tudi v medsebojnem dogovoru zagotavljajo zadostno število prostih zmogljivosti (prostor, oprema, kader in material) znotraj ene ali več statističnih regij za potrebe zdravljenja pacientov, obolelih za COVID-19. Spremenjeno besedilo prvega odstavka 3. člena odredbe se namreč glasi:

(3) Izvajalci, ki izvajajo bolnišnično zdravstveno dejavnost, sami oziroma v medsebojnem dogovoru, dnevno zagotovijo zadostno število prostih zmogljivosti (prostor, oprema, kader in material) znotraj ene ali več statističnih regij za potrebe zdravljenja pacientov, obolelih za COVID-19.

Ministrstvo za zdravje v svojem dopisu zapiše, da je bistveni poudarek spremenjene odredbe v tem, da izvajalci, ki nimajo hospitaliziranih pacientov, obolelih za COVID-19, in se ustrezno vključujejo v zagotavljanje prej navedenih prostih zmogljivosti (prostor, oprema, kader in material), zdravstvene storitve izvajajo nemoteno – torej brez prilagoditev oziroma omejitev.

4. Za koriščenje letnega dopusta oz. presežka ur zdravstveni delavci ne potrebujejo več izrecne privolitve direktorja zavoda, ampak lahko koristijo dopust pod pogojem, da so pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zagotovljene zadostne (kadrovske) zmogljivosti za zagotavljanje neodložljivih zdravstvenih storitev, vključno z obravnavo pacientov, obolelih za nalezljivo boleznijo COVID-19, izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 in cepljenje proti COVID-19. Delavec, ki koristi letni dopust oziroma presežek ur, se mora v primeru potreb po zagotavljanju zadostnih zmogljivosti na poziv delodajalca nemudoma vrniti na delo.

Na koncu Oddelek za pravne zadeve izpostavlja, da predstavljene spremembe že veljajo.

Oddelek za pravne zadeve