Oddelek za pravne zadeve izpostavlja, da se skladno z 59. členom Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: PKP7) spodaj našteti dodatki, ki so jih zaposleni v javni zdravstveni mreži, prejeli v letu 2020 oz. jih bodo prejeli v letu 2021, ne štejejo v osnovo za dohodnino.
Dodatki, ki se na podlagi 59. člena PKP7 ne štejejo v osnovo za dohodnino, so:
- dodatek za delo v rizičnih razmerah (dodatek iz 11. točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in 86. člena PKP7),
- dodatek za nevarnost in posebne obremenitve (dodatek iz 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo in 87. člena PKP7),
- dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19 (dodatek iz 56. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 in 33. člena PKP7),
- dodatek za začasno razporeditev (dodatek iz 55. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 in 32. člena PKP7).
59. člen PKP7 namreč določa:
(1) Ne glede na prvi odstavek 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno osnovo za leto 2020 in 2021 pri zaposlenih v mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki izvajajo socialno varstvene storitve po tretjem odstavku 15. člena, 50., 51., 52. in 54. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu ZSV), pri izvajalcih krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, pri izvajalcih socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), v mreži javne zdravstvene službe, pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjem izvajalcu, ki opravlja delo pri izvajalcu iz 56. člena ZZUOOP, ne vštevajo dodatki po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18), 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 - ZZUOOP), 54. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 - ZZUOOP), 55. in 56. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 - ZIUOPDVE), 125. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) ter po 32., 33., 86. in 87. členu tega zakona.
(2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) do 31. januarja 2021 sporočijo podatke o zaposlenih in višini izplačanih dodatkov v letu 2020 in do 31. januarja 2022 podatke o zaposlenih in višini izplačanih dodatkov v letu 2021, ki se po prejšnjem odstavku ne vštevajo v letno davčno osnovo.
Tudi iz obrazložitve 59. člena izhaja, da je namen člena, da se zgoraj navedeni dodatki ne štejejo v davčno osnovo za dohodnino za leti 2020 in 2021:
Dodatki, ki so jih zaposleni prejeli za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve pri izvajalcih socialno varstvene dejavnosti in zdravstvene dejavnosti, se ne upoštevajo v davčno osnovo za plačilo dohodnine. Od pojava COVID-19 v Sloveniji gre za najbolj izpostavljena in odgovorna delovna mesta v državi, ki so neposredno povezana z izvajanjem oskrbe, nege in zdravljenja ranljivih skupin prebivalcev, ki so odvisne od pomoči drugih.
Na področju socialno varstvene dejavnosti gre za delovna mesta, na katerih se izvaja osnovna in socialna oskrba ter zdravstvena nega in zdravstvena rehabilitacija najbolj ranljive populacije (starejši, osebe s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju, invalidi, otroci in mladostniki), ki je odvisna od pomoči drugih in se izvaja v okviru institucionalnega varstva starejših in odraslih, pomoči na domu, v kriznih centrih za otroke in mladostnike ter pri izvajalcih nastanitvenih socialno varstvenih programov, za osebe s posebnimi potrebami pa tudi v okviru socialnovarstvene storitve vzgoja, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji.
Na področju zdravstvene dejavnosti pa gre predvsem za delovna mesta na področju preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja bolnikov.
Neupoštevanje dodatkov iz protikoronskih paketov v davčno osnovo se tako posledično ne bo upoštevalo tudi pri izračunu pravic iz javnih sredstev, pri katerih se praviloma upošteva dohodek iz dohodninske odločbe preteklega koledarskega leta: otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake ter subvencija kosila za učence. (10. točka 3. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ( Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19).
Skladno z drugim odstavkom 59. člena PKP7 Oddelek za pravne zadeve opozarja, da morajo delodajalci za svoje zaposlene do 31. 1. 2021 poslati FURS-u podatke o zaposlenih in višini izplačanih dodatkov v letu 2020. Odgovore na pogosta vprašanja v zvezi z davčno obravnavo 59. člena PKP7 najdete na spletni strani FURS-a (https://www.fu.gov.si/novica_ajax/novica/pogosta_vprasanja_in_odgovori_v_zvezi_z_ukrepi_pkp7_na_davcnem_podrocju_10967/). Prav tako je FURS pripravil pojasnila glede priprave in posredovanje podatkov po 59. členu PKP7.
Oddelek za pravne zadeve
