Or use account in...
Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.
Zastopniki pacientovih pravic so na srečanju s predstavniki zbornice predstavili najpogostejše težave, s katerimi se po njihovih izkušnjah srečujejo pacienti. Največ pritožb prejmejo zaradi nedostopnosti storitev, neprijaznosti zdravstvenega osebja in pomanjkanja časa, ki ga zdravnik lahko nameni pacientu. Hkrati imajo pacienti veliko težav pri uporabi raznih digitalnih rešitev, ki so potrebne za naročanje na storitve in pregledovanje prejetih izvidov.
Sedem od 13 imenovanih zastopnikov pravic se je udeležilo srečanja, ki je nastalo iz pobude redne izmenjave izkušenj na terenu. Pomembno je, da se slišimo in predlagamo rešitve, so prepričani. Ukvarjajo se s problemi, da so storitve prepozne in nedostopne, obravnava pa ni več varna in pravočasna. Prav tako se pojavljajo konflikti med osebjem in pacienti, ker imajo slednji občutek, da zdravnik posveti premalo časa posamezniku za obrazložitev diagnoze.
Zagovorniki so izpostavili tudi možnost, da bi več nadzorov nad delom opravili s pomočjo zunanjih strokovnjakov, a smo jim predstavili predvsem finančne in jezikovne ovire pri vzpostavljanju nadzorov s pomočjo zdravnikov iz tujine. Zelo drago je predvsem prevajanje celotne medicinske dokumentacije, ovira je tudi specifičnost slovenskega zdravstvenega sistema. Zato bi morali za večji obseg tovrstnih nadzorov zagotoviti dodaten finančni vir.
Pojasnili smo, da med nadzori že zdaj pogosto spoznavamo težavnost in prepletenost razmer v sistemu, ki so pripeljale do določenega dogodka. Če so npr. ugotovljene težave pri opremljenosti prostorov ali pomanjkanju kadra, kar sta pogosti ugotovitvi, zbornica nima pristojnosti za reševanje tovrstnih omejitev. Zato se zbornica nagiba k večjemu številu sistemskih nadzorov, namesto da bi obravnavali delo posameznega zdravnika, ki je del celotnega sistema. To bi bila lahko naloga neodvisne agencije za kakovost, za katero se zavzema zdravništvo.
Zbornica izobražuje za boljšo komunikacijo
Svojci preminulih se na zagovornike zelo redko obrnejo v primerih, ki so bili kljub tragičnemu izidu obrazloženi celostno in primerno. Prepričani so, da so zdravniki izredno visoko strokovno izobraženi. Vendar pa posamezniki niso dovolj pripravljeni za primeren način komunikacije v kriznih razmerah, ko se soočajo s sorodniki, ki so prizadeti zaradi smrti svojcev. Prav zato zbornica posveča veliko pozornosti tako imenovanim »mehkim veščinam«, kjer se zdravniki lahko za licenčne točke udeležijo komunikacijskih delavnic. Poleg posodobljenega dodiplomskega izobraževanja se veliko pozornosti posveča razvoju profesionalizma v poklicu. Enako velja za pojasnilno dolžnost, kjer imajo zdravniki na voljo pomoč pravnikov in kolegov, ki jim predstavijo njihove naloge.
Kot zanimivo so zagovorniki izpostavili izkušnjo, da mlajši zdravniki precej bolje sprejemajo povratne informacije bolnikov, saj razumejo, da so tovrstna priporočila večinoma dobronamerna in so nastala z namenom, da bi se odnosi med pacienti in zdravniki izboljšali.