Pojasnilo določb Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki se nanašajo na omejitev osnove za socialne prispevke in njen učinek pri plači.
Stanje 8. septembra 2026: zakon še ne velja. Spodaj opisujemo sprejeto besedilo in prikazujemo, kako bi ukrep učinkoval, če bi se uporabljal.
1. Kaj je zapisano v zakonski določbi?
14. člen zakona v Zakon o prispevkih za socialno varnost dodaja nov 6.a člen. Njegov prvi odstavek se glasi:
»Najvišja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost za vse zavezance in za vse prispevke po tem zakonu mesečno znaša 7.500 eurov.«
Prvi odstavek novega 6.a člena Zakona o prispevkih za socialno varnost, kot je določen v 14. členu interventnega zakona. Besedilo zakona in vir [1]
To je omejitev osnove za prispevke. Pri plači, ki presega prag, bi se prispevki po navedeni določbi obračunali od 7.500 evrov. Višina bruto plače s tem ni omejena. Znesek nad pragom tudi ni izvzet iz dohodnine.
2. Na koga in na katere prispevke se omejitev nanaša?
Besedilo govori o vseh zavezancih in vseh prispevkih po Zakonu o prispevkih za socialno varnost. Ukrep zato ni vezan na posamezen poklic ali samo na javni oziroma zasebni sektor. Pri običajnem delovnem razmerju bi zajel prispevke zaposlenega in delodajalca po tem zakonu. [1]
Kalkulator na letaku obravnava samo učinek na prejemek zaposlenega pri enem glavnem delodajalcu. Pri nespremenjeni bruto plači zmanjšanje prispevkov delodajalca pomeni zmanjšanje njegovega stroška dela. Ta del se zaposlenemu ne prišteje samodejno.
Prispevki zaposlenega za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje ter starševsko varstvo po uporabljenih stopnjah skupaj znašajo 22,10 %. V obeh obračunih sta dodatno upoštevana plačilo 1-odstotnega prispevka zaposlenega za dolgotrajno oskrbo in fiksni obvezni zdravstveni prispevek 39,36 €. V prikazu s kapico je tudi osnova za prispevek za dolgotrajno oskrbo omejena na 7.500 €.
3. Zakaj bi bil neto prejemek višji?
Ob enaki bruto plači bi zaposleni nad pragom plačal manj prispevkov. Ker prispevki zmanjšujejo osnovo za dohodnino, bi se zaradi njihovega zmanjšanja povečala davčna osnova in praviloma tudi akontacija dohodnine. Višji neto prejemek je razlika med prihrankom pri prispevkih in dodatno akontacijo.
Izračun se nanaša na eno zaposleno osebo, ne na skupni dohodek gospodinjstva. To ne pomeni, da mora biti oseba samska ali brez otrok. Vključena je samo splošna mesečna olajšava 462,66 €. Osebne in druge dodatne olajšave, tudi za vzdrževane otroke, niso upoštevane. Za pojasnilo individualnega primera pišite Oddelku za pravne zadeve prek kontaktov na spletni strani zbornice.
Ponazoritveni primer: 8.000 € bruto na mesec
Ob splošni olajšavi, brez dodatnih mesečnih olajšav, s parametri leta 2026 in z upoštevanim plačilom 1-odstotnega prispevka zaposlenega za dolgotrajno oskrbo v obeh obračunih:
- Manj prispevkov zaposlenega
- 115,50 €
- Več akontacije dohodnine
- 45,05 €
- Povečanje mesečnega neto prejemka
- 70,45 €
- Seštevek 12 enakih mesečnih učinkov
- 845,40 €
V tem primeru se mesečna dohodninska osnova poveča s 5.649,98 € na 5.765,48 €. Obe osnovi sta v dohodninskem razredu nad 4.765,41 € do 6.862,19 €, zato je celotno povečanje za 115,50 € obdavčeno po stopnji 39 %. Dodatna akontacija znaša 45,05 €. Ta stopnja se nanaša na povečanje osnove, ne na celotno bruto plačo.
Prispevek zaposlenega za dolgotrajno oskrbo znaša v tem primeru 80,00 € brez kapice in 75,00 € v prikazu s kapico. Oba zneska sta upoštevana tudi pri izračunu dohodnine.
To je stalni ponazoritveni primer. Prikaz na letaku se sproti izračuna glede na izbrani bruto znesek. Upoštevana je samo splošna olajšava; osebne in druge dodatne olajšave, tudi za vzdrževane otroke, niso vključene.
Pri prehodu med dohodninskimi razredi ni dovolj prihranka pomnožiti z eno poljubno davčno stopnjo. Zato kalkulator v vsakem scenariju ponovno uporabi celotno mesečno dohodninsko lestvico.
4. Kako se upoštevajo dodatki, nadure in letni prikaz?
V model vnesete bruto I za isti mesec skupaj z dodatki in nadurami, od katerih se obračunavajo običajni prispevki. Neobdavčena povračila za prehrano in prevoz v ta znesek ne sodijo. Posebna izplačila, bonitete, večmesečni poračuni in delo pri več delodajalcih zahtevajo drugačno obravnavo in niso vključeni.
V modelu je prag mesečen. Zaposleni z neenakomernimi izplačili ima lahko v nekaterih mesecih učinek kapice, v drugih pa ne. Letno okno prikazuje 12 enakih mesečnih učinkov, zato ni napoved prihranka za koledarsko leto 2026 in ni izračun končne letne odmere dohodnine.
5. Kako je upoštevana dolgotrajna oskrba?
Prispevek zaposlenega za dolgotrajno oskrbo je vključen v oba obračuna po stopnji 1 %. Brez kapice se v modelu plača od bruto plače, pri prikazu s kapico od osnove največ 7.500 €. Izračun tako upošteva njegovo plačilo in vpliv na dohodninsko osnovo.
Model pri omejitvi osnove upošteva zakonsko vezavo na osnovo za zdravstveni prispevek. Sprememb, ki se nanašajo na druge vrste dohodkov, ne prenaša na plačo zaposlenega. Podrobneje o upoštevanem prispevku.
6. S čim predlagatelj utemeljuje ukrep?
V obrazložitvi k 14. členu predlagatelj izpostavlja zadrževanje ključnih strokovnih in visoko usposobljenih kadrov, njihovo vlogo pri razvoju in inovacijah ter zmanjševanje odhajanja v tujino. Meni, da bi večja konkurenčnost slovenskega trga dela podprla ustvarjanje višje dodane vrednosti in dolgoročno rast plač. Sklicuje se tudi na visoko prispevno obremenitev dela. Obrazložitev predlagatelja [2]
Gre za razloge in pričakovane učinke, navedene v predlogu. Kalkulator prikazuje neposredni učinek pri določenem bruto znesku. Ne ocenjuje, koliko dodatnih zaposlitev ali davčnih prihodkov bi nastalo zaradi morebitnih sprememb ravnanja zaposlenih in delodajalcev.
Na ravni javnih financ je treba poleg razbremenitve obravnavati izpad prihodkov iz prispevkov. Dodatna dohodnina ne pomeni samodejnega nadomestila sredstev zdravstveni ali pokojninski blagajni. Kadrovski in javnofinančni učinki so zato ločeni vidiki presoje.
7. Kdaj bi se ureditev začela uporabljati?
52. člen sprejetega besedila za uporabo novega 6.a člena določa 1. julij 2026. Vendar zakon 8. septembra 2026 še ne velja in poteka referendumski postopek. Iz datuma v zakonskem besedilu zato ni mogoče sklepati, da se kapica že uporablja ali da je morebitni poračun že zagotovljen. Sprejeto besedilo [1]
Letak ne napoveduje datuma začetka uporabe. Pred dejanskim obračunom bi bilo treba preveriti pravni status, časovno uporabo določb in morebitna izvedbena pojasnila. Če bi se ukrep uporabljal z drugačno dohodninsko lestvico, olajšavami ali prispevnimi parametri, je treba izračun ustrezno posodobiti.
