Več možnosti zdravnikov za pogodbeno sodelovanje z javnimi zavodi
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ponovno odpira širše možnosti pogodbenega sodelovanja javnih zavodov, zlasti možnost sodelovanja z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki jo je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) odpravil.
Od 1. septembra do 5. oktobra 2026 poteka zbiranje podpisov za zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Spodaj je predstavljeno sprejeto besedilo zakona in njegov možni učinek, če bo začel veljati.
Kaj velja danes po 53.c členu Zakona o zdravstveni dejavnosti?
Veljavni 53.c člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), kot je bil oblikovan z novelo ZZDej-N, javnemu zavodu omogoča sklenitev podjemne pogodbe neposredno z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki ne posluje kot samostojni podjetnik posameznik.
Zdravnik, ki posluje kot s. p., po veljavnem 53.c člen ZZDeju ne more biti pogodbena stranka podjemne pogodbe z javnim zavodom. Novela ZZDej-N je hkrati črtala prejšnjo izrecno določbo, po kateri so se javni zdravstveni zavodi lahko z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorili o opravljanju zdravstvenih storitev.
Za neposredno sklenitev podjemne pogodbe morajo biti po veljavni ureditvi izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 53.c člen ZZDej. Takšno opravljanje storitev mora biti za javni zavod učinkovitejše, kar mora zavod izkazati s podatki o dnevni delovni obremenjenosti in analizo materialnih stroškov, potrebno mora biti zaradi zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev, poleg tega pa mora biti podan tudi eden od razlogov, povezanih z nemožnostjo zaposlitve, pomanjkanjem ustreznega kadra ali nadomeščanjem začasno odsotnih delavcev.
Celotno besedilo veljavnega 53.c člena ZZDej
53.c člen ZZDej
Javni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki ne posluje kot samostojni podjetnik posameznik, če:
– je takšno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zavod učinkovitejše, kar javni zavod izkazuje s podatki dnevne delovne obremenjenosti zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in analize materialnih stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti,
– je takšno opravljanje zdravstvenih storitev potrebno z vidika zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev in
– za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali ni razpoložljivega ustreznega kadra ali gre za nadomeščanje začasno odsotnih zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev javnega zavoda.
Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje iz prejšnjega člena.
Podjemna pogodba, ki ni pravna podlaga za opravljanje tržne dejavnosti, se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj določbe o:
1. vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,
2. času, v katerem bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka v skladu z 52.c členom tega zakona ter letnega dopusta, največje dovoljeno število ur, ki jih zdravstveni delavec lahko opravi na podlagi podjemne pogodbe dnevno in tedensko,
3. plačilu za opravljene zdravstvene storitve,
4. zavarovanju poklicne odgovornosti, ki je obveznost javnega zavoda kot naročnika zdravstvenih storitev,
5. roku za opravo zdravstvenih storitev,
6. neprenosljivosti opravljanja zdravstvenih storitev na tretjo osebo,
7. možnosti predčasnega prenehanja.
Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zavod opravi analizo, s katero dokaže upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse vidike, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Šteje se, da je podjemna pogodba upravičena, če iz podatkov o dnevni delovni obremenitvi zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in podatkovne analize stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti izhaja, da ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas ali za dopolnilno delo in konkretna podjemna pogodba javnemu zavodu prinaša korist z vidika časa, strokovnosti, kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave oziroma zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe. Podrobnejša merila za določitev višine plačila za opravljanje zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje.
Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena se lahko z istim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena.
Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih s sklepom, upoštevajoč dostopnost do zdravstvenih storitev ter izvajanje storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje ali proračun Republike Slovenije, določi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. Pogoji, ki se nanašajo na sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem (prvi, tretji in četrti odstavek tega člena) in za izdajo soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti (3., 5. in 6. točka četrtega odstavka prejšnjega člena), veljajo tudi za primer sklepanja podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem. Pri določanju obsega oziroma števila ur tedensko opravljenega dela na podlagi podjemne pogodbe pri lastnem delodajalcu se upošteva zahteve glede minimalnega počitka, ki jih določa 52.c člen tega zakona, in možnost izrabe letnega dopusta.
Praktični učinek veljavne ureditve: 53.c člen ZZDej ne vsebuje več splošne določbe, po kateri bi se javni zavod lahko z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovoril o opravljanju zdravstvenih storitev. Pogodbeno sodelovanje med javnim zavodom in drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti je po veljavni ureditvi mogoče le na drugih, posebej določenih zakonskih podlagah (gre zlasti za izjeme iz 5. člena ZZDej). Veljavni 53.c člen ZZDej pa posebej ureja podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki ne posluje kot samostojni podjetnik posameznik. Po pojasnilih Ministrstva za zdravje lahko pod pogoji iz 53.c člena ZZDej javni zavod sklene podjemno pogodbo tudi z zasebnim zdravstvenim (so)delavcem iz 35. člena ZZDej. Iz pojasnil Ministrstva za zdravje (prvo vprašanje v točki 3 Q&A) pa izhaja, da zasebni zdravstveni (so)delavec iz 35. člena ZZDej za opravo storitev ne sme izdati računa.
Kaj bo prinesel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije?
34. člen Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije v celoti na novo določa 53.c člen ZZDej. Novi člen ureja pogoje za sklenitev podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, trajanje in obvezne sestavine take pogodbe, analizo stroškovne upravičenosti, ponovno sklenitev pogodbe, omejitve pri sklepanju pogodb z lastnimi zaposlenimi ter pogodbeno sodelovanje javnega zavoda z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti.
Podjemna pogodba z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem
Javni zavod bo lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklenil podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, če bo takšno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zavod ekonomsko smotrnejše in bo hkrati izpolnjen najmanj eden od treh zakonskih razlogov:
Za zdravstvene storitve, ki so predmet pogodbe, zaradi njihove občasne narave ali manjšega obsega ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi.
Gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Javni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, na katerega se nanaša prvi odstavek 53.b člena ZZDej, mora pred sklenitvijo podjemne pogodbe predložiti veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost.
Podjemna pogodba se bo lahko sklenila za največ 12 mesecev. Vsebovati bo morala najmanj določbe o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, času njihovega opravljanja ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta, oceni ur, ki se bodo opravile na podlagi pogodbe, plačilu, zavarovanju poklicne odgovornosti, roku za opravo storitev, javnem zavodu, za katerega se bodo storitve opravljale, neprenosljivosti opravljanja storitev na tretjo osebo ter možnosti predčasnega prenehanja.
Pred sklenitvijo podjemne pogodbe bo moral javni zavod opraviti analizo stroškovne upravičenosti in pri tem upoštevati vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila za opravljanje zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi bo določil minister, pristojen za zdravje.
Po izteku največ 12-mesečnega obdobja bo mogoče z istim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem skleniti novo podjemno pogodbo, če bodo ponovno izpolnjeni pogoji iz 53.c člena ZZDej.
Pogodbe z lastnimi zaposlenimi: sklepanje podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem praviloma ne bo dovoljeno. Izjema bo veljala za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih pod zakonsko določenimi pogoji s sklepom določi minister, pristojen za zdravje, ob zagotovljenem viru financiranja. Pogoji, ki veljajo za sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, bodo veljali tudi pri dovoljeni sklenitvi podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim.
Zadnji odstavek novega 53.c člena ZZDej posebej določa, da se lahko javni zavodi z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev. Gre za samostojno določbo novega 53.c člena, ki ponovno izrecno ureja pogodbeno sodelovanje med javnim zavodom in drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti.
Preberite celotno besedilo novega 53.c člena ZZDej
53.c člen ZZDej, kot ga določa 34. člen Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
Javni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava (v nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba) z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zavod ekonomsko smotrnejše in če:
− za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, ali
− gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali
− javni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost.
Podjemna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj naslednje določbe:
− o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,
− o času, v katerem bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta,
− ocena ur, ki se bodo opravile na podlagi podjemne pogodbe,
− o plačilu za opravljene zdravstvene storitve,
− o zavarovanju poklicne odgovornosti,
− o roku za opravo zdravstvenih storitev,
− o javnem zavodu, za katerega bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe,
− o tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na tretjo osebo,
− o možnosti predčasnega prenehanja.
Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zavod opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje.
Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena se lahko z istim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena.
Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih s sklepom, upoštevajoč dostopnost do zdravstvenih storitev ter izvajanje storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje ali proračun Republike Slovenije, določi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. Pogoji, ki se nanašajo na sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, veljajo tudi za primer sklepanja podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem.
Javni zavodi se lahko z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev.
Kaj se za zdravnike dejansko spremeni?
Podjemna pogodba z zdravnikom kot fizično osebo
Javni zavod lahko sklene podjemno pogodbo neposredno z zdravnikom, ki ne posluje kot samostojni podjetnik posameznik, če so izpolnjeni pogoji veljavnega 53.c člena ZZDej. Med drugim mora biti tak način opravljanja storitev za javni zavod učinkovitejši in potreben zaradi zagotavljanja dostopnosti, podan pa mora biti tudi eden od zakonsko določenih razlogov glede zaposlitve, razpoložljivega kadra ali nadomeščanja začasno odsotnih delavcev. Po pojasnilih Ministrstva za zdravje lahko javni zavod pod pogoji iz 53.c člena ZZDej sklene podjemno pogodbo tudi z zasebnim zdravstvenim (so)delavcem iz 35. člena ZZDej. Iz pojasnil Ministrstva za zdravje (prvo vprašanje v točki 3 Q&A) pa izhaja, da zasebni zdravstveni (so)delavec iz 35. člena ZZDej za opravo storitev ne sme izdati računa.
Spremenjeni pogoji za neposredno pogodbo
Javni zavod bo lahko z zdravnikom kot fizično osebo sklenil podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava, če bo takšno opravljanje zdravstvenih storitev ekonomsko smotrnejše in bo izpolnjen eden od treh novih alternativno določenih razlogov: občasna narava ali manjši obseg storitev, enkratno povečanje programa za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja ali nezmožnost izpolnitve pogodbenih obveznosti do ZZZS z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi.
Podjemna pogodba z lastnim zaposlenim
Sklepanje podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem je praviloma prepovedano. Že veljavni 53.c člen ZZDej pa dopušča izjemo za zdravstvene storitve v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih pod zakonsko določenimi pogoji s sklepom določi minister, pristojen za zdravje, če je zagotovljen vir financiranja.
Izjema ostaja, ureditev se deloma preoblikuje
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije možnosti sklepanja podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim ne uvaja na novo. Ohranja temeljno prepoved in izjemo za državne presejalne programe ter druge posebne programe, hkrati pa določa, da pogoji za sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem veljajo tudi za dovoljeno sklenitev podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim.
Pogodba z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti
Veljavni 53.c člen ZZDej ne vsebuje več splošne določbe, po kateri bi se javni zavod lahko z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovoril o opravljanju zdravstvenih storitev. Takšno sodelovanje je zato lahko mogoče le na drugih, posebej določenih zakonskih podlagah (npr. pogodbe o medsebojnem sodelovanju izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva s koncesionarjem, ki je izvajalec zdravstvene dejavnosti).
Ponovna izrecna podlaga za sodelovanje med izvajalci
Novi 53.c člen ZZDej bo izrecno določal, da se lahko javni zavodi z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev. V praksi je lahko druga pogodbena stranka na primer izvajalec zdravstvene dejavnosti, organiziran kot s. p., d. o. o. ali zavod. Pogoji, ki veljajo za sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim (so)delavcem, veljajo tudi za sklepanje pogodbe z izvajalcem.
Bistvo spremembe: Pri neposredni podjemni pogodbi oziroma drugi pogodbi civilnega prava z zdravnikom kot fizično osebo Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije spreminja pogoje, pod katerimi jo lahko javni zavod sklene, in na novo opredeljuje razloge, ki morajo biti za takšno pogodbo podani. Pri lastnih zaposlenih temeljna prepoved in zakonska izjema ostajata, zato Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije te možnosti ne uvaja na novo, temveč ureditev deloma preoblikuje. Hkrati se v 53.c člen ZZDej vrača izrecna podlaga, da se javni zavod z drugim zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, na primer izvajalcem, organiziranim kot s. p., d. o. o. ali zavod, pogodbeno dogovori o opravljanju zdravstvenih storitev.
Želite osebno pojasnilo o zakonu? Za vprašanja o posameznih določbah zakona pišite Oddelku za pravne zadeve.
Kontakti pravnega oddelka ↗Pravni viri
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej): veljavni 53.c člen ZZDej po noveli ZZDej-N.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, EPA 15-X: 34. člen Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.