Sklenitev pogodbe civilnega prava z zdravstvenim delavcem

Pogoji za sklenitev pogodbe civilnega prava

Javni zdravstveni zavod lahko podjemno pogodbo sklene z zdravstvenim delavcem le v primeru, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod ekonomsko smotrnejše in če (prvi odstavek 53.c člena ZZDej):

• za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega,
• gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja,
• javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Zdravstveni delavec mora pred sklenitvijo podjemne pogodbe predložiti veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost (drugi odstavek 53.c člena ZZDej).

Sklepanje pogodb z lastnim zaposlenim

Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja (šesti odstavek 53.c člena ZZDej)

Ministrstvo za zdravje je po podatkih zbornice sprejelo dva taka sklepa:

1. V prvem sklepu št. 1001- 251/2019/1 z dne 16. 7. 2019 so področja, na katerih je dovoljeno sklepati podjemne pogodbe z lastnimi delavci, definirana precej široko.

Programi, glede katerih je dovoljeno sklepanje podjemnih pogodb, torej so:

• izvajanje odvzema in presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, izvajanje programa telekap, zdravstveno varstvo zapornikov in pripornikov, izvajanje mrliško pregledne službe,
• zagotavljanje nujne medicinske pomoči s pomočjo helikopterskih prevozov in za potrebe gorske reševalne službe ter nujnih prevozov z reševalnimi vozili kritično bolnih otrok, kadar helikopterski prevoz ni mogoč,
• opravljanje zdravstvenih storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki ni financirana iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali proračuna Republike Slovenije, ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
  • javni zdravstveni zavod izpolnjuje vse obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
  • zdravstvene storitve se opravljajo izven rednega delovnega časa,
  • javni zdravstveni zavod vodi ločeno evidenco prihodkov iz naslova tržne dejavnosti v skladu z Navodili v zvezi razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje dne 15. 12. 2010 in ločeno evidenco odhodkov iz naslova tržne dejavnosti v skladu z veljavnimi javnofinančnimi in računovodskimi predpisi,
  • javni zdravstveni zavod uredi izvajanje zdravstvenih storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki ni financirana iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali proračuna Republike Slovenije, z internim aktom,
• sodelovanje v posebnih zdravstvenih komisijah, ki so ustanovljene na podlagi izrecno določene podlage v posebnih predpisih, če:
  • se delo v komisijah opravlja izven rednega delovnega časa, kar mora biti izkazano v evidenci delovnega časa zaposlenega,
  • za delo v posebnih zdravstvenih komisijah ni predvidena sejnina oziroma drugo plačilo za delo.

Posebni programi se lahko potrdijo tudi na ravni posameznega javnega zdravstvenega zavoda pod naslednjimi pogoji:

• zdravstvenih storitev ni mogoče izvesti v rednem delovnem času,
• zagotovljen je vir financiranja,
• na ravni javnega zdravstvenega zavoda je izkazana ekonomska upravičenost sklenitve podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim,
• zdravstvenih storitev ni mogoče zagotoviti z ustrezno reorganizacijo ali drugimi oblikami dela, kot so delo preko polnega delovnega časa, dežurstvo, stalna pripravljenost in
• pri sklepanju podjemnih pogodb mora zavod upoštevati obseg največje še dopustne tedenske obremenjenosti zdravstvenega delavca, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka in letnega dopusta.

Iz predloga posebnega programa mora izhajati izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka te točke, ki se mu priloži seznam in število delovnih mest zdravstvenih delavcev, ki bodo izvajali posebni program, ter trajanje posebnega programa.

Javni zdravstveni zavod posebni program po predhodni odobritvi sveta zavoda posreduje v potrditev ministru za zdravje.

2. V drugem sklepu št. 1001- 251/2019/2  so področja, na katerih je dovoljeno sklepati podjemne pogodbe z lastnimi delavci, omejena na nagrajevanje timov na primarni ravni v ambulantah splošne in družinske medicine ter otroškem in šolskem dispanzerju, za katere so v skladu s Splošnim dogovorom zagotovljena dodatna sredstva za plače zdravstvenih, pri čemer mora tim izpolnjevati naslednje pogoje:

- da presega 1.895 GK do republiškega povprečja GK,
- da ustrezno podaljša ordinacijski čas za 1 uro ali več na mesec skladno s strokovno
presojo,
- da so to namenska sredstva in se lahko porabijo le za nagrajevanje zaposlenih v timu,
- da se pri tekočem obračunu plače upošteva kriterije za preseganje GK po Splošnem dogovoru in sicer:
   - od 100-200 GK preseganja 4%
   - od 201-300GK preseganja 8%
   - od 301-400 GK preseganja 12%
   - od 401-500 GK preseganja 16 %
   - nad 500 GK preseganja 20%

Podjemne pogodbe, sklenjene na podlagi tega sklepa se sklepajo največ za 12 mesecev, pri čemer je potrebno upoštevati obseg največje še dopustne tedenske obremenjenosti zdravstvenega delavca, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka in letnega dopusta in referenčnega obdobja.

Postopek sklepanja pogodbe

Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zdravstveni zavod opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi so urejena v Pravilniku o merilih za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi ali drugih pogodbah civilnega prava (povezava>>>).

Pravilnik določa, da javni zdravstveni zavod pri določitvi višine plačila upošteva razliko med prihodki, pridobljenimi za opravljeno zdravstveno storitev, in stroški dela, materiala, storitev (razen stroška za plačilo podjemne pogodbe), amortizacije in drugih stroškov poslovanja, povezanih z opravljanjem zdravstvene storitve, ki je predmet podjemne pogodbe. Plačilo ne sme biti višje od prihodka, pridobljenega za opravljeno zdravstveno storitev. Če višine plačila po podjemni pogodbi ni mogoče določiti na tak način, javni zdravstveni zavod kot merilo za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi upošteva največ bruto urno postavko plače glede na 53. plačni razred (ob upoštevanju dejstva, da je v povprečju mesečno delovnih ur 174, to pomeni cca. 19,45 eur/h).

Javni zdravstveni zavodi in drugi javni zavodi se lahko z drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev (sedmi odstavek 53.c člena ZZDej).