Epidemija COVID-19 je v delo in življenja zdravnikov prinesla precej sprememb, tako dobrih kot slabih. Med dobre štejem tudi to, da smo se skupaj z javnostjo začeli bolj resno ukvarjati z etičnimi vprašanji. Ta so se začela porajati ob poročilih o ravnanju zdravstvene službe v Bergamu, kjer so se znašli v nepredstavljivo težkih okoliščinah, ko so zaradi pomanjkanja ustrezne medicinske opreme in osebja morali sprejemati odločitve o tem, kateremu pacientu bodo namenili priložnost za preživetje in kateri je ne bo mogel dobiti. Tisti dnevi v mesecu marcu bodo vsem ostali zapisani v spominu. Nihče od nas na podobna etična vprašanja ni bil pripravljen, ni bilo ne učbenikov ne navodil, kako ravnati. Zahteve po jasnih navodilih so naraščale z večanjem števila okuženih. Strah, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi v Sloveniji, je bil velik in s tem ihta ob nizanju različnih ukrepov na nek način razumljiva.
Če danes ob uradno razglašenem koncu epidemije COVID-19 govorimo o dogodkih v mesecu marcu, jih ne smemo preprosto vzeti ven iz konteksta in dopustiti, da se na njihovi podlagi uprizarjajo politični boji med člani prejšnje in sedanje koalicije. Pa tudi obračuni med zdravniki, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi politični opciji. Treba je analizirati, kaj je v času epidemije šlo dobro, kje so bile težave in kaj je bilo takšnega, da se ne sme več ponoviti. Analiz v zdravstvu ne potrebujemo zato, da bi nekoga klicali na odgovornost in zahtevali, da odstopi, temveč z namenom, da pripravimo ukrepe za izboljšanje slabih praks.
Analize lahko pripravimo šele, ko imamo zbranih dovolj podatkov, te pa zbiramo tudi s pomočjo nadzorov. Nadzori v zdravstvu so določeni z Zakonom o zdravstveni dejavnosti in so pregledno predstavljeni na spletni strani Ministrstva za zdravje (https://www.gov.si/teme/nadzori-v-zdravstvu/). Strokovni nadzor s svetovanjem obsega nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Izvede ga zbornica oziroma strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo, in sicer v sodelovanju s klinikami, kliničnimi inštituti ali kliničnimi oddelki. Nadzor se izvede tako pri javnih kot zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
Zdravniška zbornica ima javno pooblastilo tudi za področje izvajanja strokovnih nadzorov v svoji poklicni skupini – torej nadzorov nad delom zdravnikov in zobozdravnikov. Ti nadzori so lahko redni, ko se preverja, kako posameznik opravlja svoje strokovno delo, ali izredni, ko pride do pritožbe ali do neželenega dogodka v procesu zdravljenja. Nadzore izvajajo zdravniki nadzorniki, postopek se mora izvajati v skladu z Zakonom o upravnem postopku.
Sistemski nadzor se opravlja kot izredni nadzor. Glede poteka in zaključka postopka sistemskega nadzora se smiselno uporabi pravila, ki veljajo za upravni nadzor.
Ko sem dne 17. 5. 2020 državni sekretarki dr. Tini Bregant predlagala, naj v zvezi z dogajanji v nekaterih domovih starejših občanov minister odredi sistemski nadzor, sem ji tudi pojasnila, da je to po mojem videnju edini način, da se »zaščiti« zdravnike, ki so bili omenjeni v različnih medijih. Pri tem ne gre za pojasnjevanje in opravičevanje njihovih postopkov, temveč za nadzor nad celotnim potekom nastajanja in izvajanja navodil, ki so bila v času epidemije izdana s strani resornih ministrstev. V tak nadzor bi bilo po moji oceni nujno vključiti tudi Komisijo za medicinsko etiko in po potrebi tudi druge strokovnjake (izvedence), ki bi znali ne le označiti nepravilnosti, temveč tudi predlagati ustreznejše postopke za uporabo v podobnih situacijah, kot smo jih doživljali v času epidemije COVID-19.
Poudarjam, ne gre za iskanje krivcev z namenom, da bi jih »odstavili« ali kako drugače kaznovali, temveč za odkrito priznanje ugotovljenih slabih praks, ki jim morajo obvezno slediti predlogi in ukrepi za izboljšanje.
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica
