Če imamo vsaj malo občutka za javno zdravje, se že dva meseca srečujemo z epidemiologijo – eni poznavalsko, drugi bolj ljubiteljsko. Vsi pa imamo v mislih vprašanje, »koliko časa še« bo trajala epidemija COVID-19, in pričakujemo, da nam bo epidemiologija dala jasen odgovor.
Odgovor na vprašanje, kaj je epidemiologija, lahko poiščemo na spletu, na primer v Wikipediji, na domačih spletnih straneh in v knjižnicah jo bomo težko našli. Moje iskanje literature se je za en dan ustavilo na podstrešju domače hiše, kjer je bila več kot 30 let spravljena rdeča knjiga, ki nosi z zlatimi črkami napisan naslov Vojna epidemiologija. Doma jo hranimo iz časov, ko je bil moj soprog slušatelj takratne Vojno medicinske akademije (VMA) v Beogradu. Spomnil se je, da je v tej knjigi veliko uporabnih navodil in pravil. Knjiga ima 405 strani, eden od avtorjev je tudi generalmajor Marjan Morelj (1916–1972). Morelj je bil Slovenec, profesor na VMA in glavni epidemiolog JNA, vojske tedanje skupne države Jugoslavije. Ta epidemiologija je prirejena vojaškim potrebam, a nazoren opis epidemije španske gripe nam pove, kakšen je njen »naravni potek«. Valovi, eden za drugim, potem še en velik val … in potem konec. Trajanje – dobro leto dni (graf).
Moje naslednje srečanje z epidemiologijo je bilo med študijem na The Johns Hopkins University School of Public Health. Tam sem bila kot štipendistka ameriške vlade v letih 1993–4. Epidemiologija je bila obvezni predmet, tudi najbolj zahteven. Takrat se mi je zdela bolj podobna detektivskim kot medicinskim metodam, a mi je dala dober vpogled v razmišljanje te, meni dotlej malo znane stroke.
Tretji val mojega zanimanja za epidemiologijo je prišel z letošnjim letom. Staro znanje sem želela dopolniti z novim, uporabnim za sedanjo epidemijo. A je težko najti literaturo, s katero bi si povprečen zdravnik lahko pomagal. Zato mi je prav prišlo sporočilo kolegice, ki mi je pisala pred kratkim.
»Borbe proti SARS CoV-2 ne bomo dobili z novimi bolniškimi posteljami in respiratorji, ampak s pametnimi ukrepi javnega zdravja. Moja razmišljanja tečejo v smeri epidemioloških študij, ki v tem trenutku lahko hitro dajo odgovore in so lahko podlaga specifičnim (smart ) ukrepom.«
Na kratko povzemam njeno sporočilo: Epidemiologija je veda, ki proučuje porazdelitev in determinante z zdravjem povezanih stanj in dogodkov v specifični populaciji z namenom uporabe v nadzoru oz. obvladovanju bolezni.
Na vprašanja, KDO oboleva, KDAJ in KJE, odgovarja deskriptivna epidemiologija s histogrami, stolpci novih primerov skozi čas. Pri časovni enoti je pomembno, da izberemo pravilni interval (ure, dnevi, tedni), priporočilo je 1/4–1/3 inkubacijske dobe.
Za odgovor na vprašanje KJE je potreben izris primerov obolelih kot točke primerov v GIS (geografsko-informacijski sistem). Na ta način je oče intervencijske epidemiologije John Snow v času izbruha kolere leta 1854, ko o povzročitelju niso vedeli še ničesar, narisal geografsko razporeditev obolelih, kar se je nekako skoncentriralo okrog vodnjaka v eni izmed ulic. Predlagal je zaprtje vodnjaka, a ker mu niso verjeli, je vodnjaku odbil ročko, da ta ni bil več uporaben, in epidemija je izgubila zagon.
Na vprašanje, ZAKAJ so primeri oboleli, išče odgovore analitična epidemiologija.
Največkrat uporabljene analitične študije interventne epidemiologije so kohortne študije in študije primerov s kontrolami. Kohortne študije uporabljajo vprašalnike za vse potrjene primere, odgovore se vnese v določen računalniški program, se jih združuje in analizira. V takšni študiji se primerja različne dejavnike tveganja za okužbo, njihovo relativno tveganje in statistično značilnost. V študiji primerov s kontrolami pa bi lahko analizirali npr. zdravstvene delavce in osebje v DSO, ki so se okužili, ter njihove pravilno izbrane kontrole. V študiji iščeš razmerje obetov za določeni dejavnik tveganja.
Sama si že več tednov prizadevam, da bi bili javno objavljeni podatki o okuženih zdravstvenih delavcih (po poklicih). Zdaj vemo le to, da jih je med vsemi okuženimi petina! S študijo primerov bi lahko ugotovili, kaj je razlog za takšno stanje – saj v celotni populaciji nimamo 20 % zdravstvenih delavcev.
Zdaj z veliko radovednosti pričakujem, kdaj, kdo in kako se bo takšne študije upal lotiti … Kajti anketa Povejte nam, kako vam gre je pokazala, da so anketirani člani zdravniške zbornice poročali o slabi dostopnosti osebne varovalne opreme. In izjave govorcev, »da se vsi zdravstveni delavci niso okužili v stiku s pacienti«, nas prav vabijo v detektivsko plat epidemiologije.
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica
