V torek, 21. 9. 2016, je v Domus Medica potekala novinarska konferenca, na kateri je Delovna skupina za področje predpisovanja medicinske konoplje in kanabinoidov pri ZZS predstavila Poročilo in predlog ukrepov na področju uporabe medicinske konoplje in kanabinoidov. Delovna skupina je pozvala stroko, da določi indikacije in kontraindikacije za zdravljenje z medicinsko konopljo. Želijo, da zdravljenje s konopljo temelji na z dokazi podprti medicini, dostop do nje pa se omogoči prek lekarn, kot je to pri ostalih zdravilih.
Asist. Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je dejal, da zdravniki pričakujejo, da se bodo oblikovale ustrezne pravne podlage. Menijo, da bi zdravljenje morala plačati zdravstvena zavarovalnica in da bi morala biti medicinska konoplja zagotovljena v količini, da bo zadostna za vse bolnike, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje.
Medtem ko je medicinska konoplja kontrolirana in standardizirana, s poznano vsebnostjo različnih substanc in ustrezno določeno terapevtsko dozo, tega pri smolah in drugih doma narejenih derivatih iz konoplje, ki jih ljudje nabavijo na črnem trgu, ni. Vidimo primere nekritičnega jemanja konoplje, bodisi v smoli ali olju, ki sploh ni na mestu, je dejala prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič in opozorila, da lahko pride tudi do poslabšanja stanja.
Kot je pojasnila prim. Josipina Ana Červek, z Onkološkega inštituta Ljubljana, medicinska konoplja ni le eno zdravilo, ampak je po svoji sestavi in vsebnosti lahko praktično neomejeno število zdravil in se glede na vsebnost glavnih kanabinoidov (THC, CBD) tudi uporablja pri zdravljenju.
Kanabinoidi so po njenih besedah učinkoviti za obvladovanje nekaterih simptomov napredovane maligne bolezni kot dopolnilo k uveljavljeni obravnavi, kanabinoidni receptorji v rakavi celici pa so možna bodoča tarča za zdravljenje raka kot del kombiniranega zdravljenja. Na onkološkem inštitutu imajo izdelan protokol za zdravljenje s kanabinoidi, izvajajo pa tudi raziskavo za ugotavljanje učinkovitosti, nezaželenih učinkov in terapevtskih doz.
Uporabljajo jih tudi v nevrologiji, gre pa za t. i. sočutno rabo, je pojasnil asist. mag. Aleš Pražnikar z Nevrološke klinike. Po njegovih besedah ta trenutek namreč ni nobene bolezni, na katero bi kanabinoidi dokazano vzročno vplivali. Pri nekaterih težkih boleznih, ko z uveljavljeno medicinsko terapijo niso dovolj uspešni, pa se poslužujejo tudi zdravil, ki imajo potencialni učinek.
Dodal je, da čeprav ta trenutek medicinska konoplja ali kanabinoidi nimajo prepričljive terapevtske učinkovitosti, imajo velik potencial za nadaljnji razvoj. Je pa obenem opozoril, da so nezanemarljivi tudi nezaželeni učinki; splošno strinjanje je, da so za razvijajoče možgane škodljivi, veliki odmerki pa lahko na dolgi rok škodujejo tudi pri odraslih.
V spletni anketi, v kateri je sodelovalo 642 zdravnikov, je kar 64 odstotkov zdravnikov podprlo uvedbo medicinske konoplje v zdravljenje bolnikov, obenem pa je večina zdravnikov menila, da slabo pozna indikacije. Kar 95 odstotkov jih je ocenilo, da potrebujejo na tem področju dodatna znanja.
Tako bodo v novembru pripravili prvo izobraževanje za zdravnike na tem področju, ob splošnem delu bo drugi del posvečen predvsem paliativnemu zdravljenju.
Povzeto po STA
z leve asist. mag. Aleš Pražnikar, dr. med., Nevrološka klinika Ljubljana, prim. Josipina Ana Červek, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana, asist. Milan Krek, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije
