Brezizrazno in nemo zrem predse. Valovanje morja, hladen piš vetra s severa. Moja duša je prazna, srce napolnjeno z občutkom tesnobe, solzne oči izdajajo globoko žalost. Izgubil sem nadvse dragega prijatelja, človeka čistih misli in iskrenega pogleda, kolega in medicini predanega kirurga.
Življenje kirurga je stresno, polno odrekanja, neprespanih noči in dni polnih skrbi. Delo direktorja in lastnika doda novo dimenzijo, ki črpa substanco telesa in duha, krade življenjsko energijo, ki je omejena in končna. V neurejenih razmerah prepolnih praznih besed, lažnih obljub, zavisti, neobjektivnih kritik in pritlehnih napadov, pa kljub ohranjenemu nasmehu na obrazu, trpi duša in zboli srce.
Matevž je z očetom ustanovil medicinski center MD Medicina. Postavila sta center, ki deluje na najvišjem strokovnem nivoju, z mednarodno akreditacijo, z najboljšo opremo in najkakovostnejšimi materiali, center dobrih odnosov in odličnih idej.
Medicinsko ustanovo, kjer ni vertikalnega vodenja kot v velikih sistemih, pač pa ustvarjalni timi, enakopravnih posameznikov, ki jih odlikuje strokovnost in znanje in jih v kriznih situacijah ni potrebno prerazporejati s prisilo ali dekreti, pač pa se ponujajo sami. Center, kjer vsi govorijo isti jezik, kjer imajo vsi enake in visoke cilje: manj bolečin, manj zdravil, boljša kakovost življenja.
Matevž je bil zaupanja vredna, pokončna oseba. Njegova beseda je imela težo in obvezo. Bil je resnicoljuben, požrtvovalen in iskren. Njegov odnos do ljudi je bil vedno topel, njegov pogled poln sočutja, njegov glas je pomirjal in vlival upanje tudi v najtežjih situacijah.
Mlad a hkrati izkušen je vedno znova presenetil z novimi načrti in izboljšavami, ki so temeljile na trdem delu in odrekanju.
O kirurških posegih je vedno pripovedoval z žarom, strastjo in širil nalezljivo vnemo in pozitivno energijo, ki je danes primanjkuje na vseh področjih in zlasti v izčrpanem in izgorelem zdravstvu.
Matevž je pričakoval, da bodo vsi pozdravili dobronamerne, pametne predloge in rešitve, a žal se je prepogosto srečal z vedno novimi in nepričakovanimi ovirami tako v zdravstvenih krogih kot drugih družbenih sistemih. To ga je žalostilo in jemalo predragoceno energijo namenjeno bolnikom in družini.
Matevžev svet, njegovo življenje je bila medicina. Medicino je razumel, živel in sanjal. Ker je želel vplivati na pozitivne spremembe, se je vključil tudi v delo zdravniške zbornice in iskal sistemske rešitve za boljšo oskrbo bolnikov, za boljši sistem.
Njegova družbena odgovornost se kaže tudi v pismu, ki mi ga je poslal v začetku korona krize namenjeno državnim odločevalcem: “V tej krizni situaciji vam MD Medicina ponuja svoje kirurške zmogljivosti, kot pomoč pri zagotavljanju minimalne nujne oskrbe prebivalstva z nujnimi ortopedskimi operacijami.
Sami smo prekinili izvajanje vseh elektivnih operacij tako, da je na voljo, po najvišjih standardih opremljena velika operacijska dvorana, kjer se lahko izvajajo vse ortopedske operacije, s spremljajočimi prostori, soba za intenzivno nego s štirimi posteljami ter ločen apartma za dežurnega zdravnika. V kolikor lahko kakorkoli pripomoremo pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe bolnikov, nas prosim obvestite, da dorečemo podrobnosti!
V pripravljenosti je tudi naša kirurška ekipa (trije kirurgi, specializant ortopedske kirurgije, dva anestezista, 5 diplomiranih med. sester , 1 dipl. zdravstvenik ter dve srednji medicinski sestri).
V upanju, da bomo s sodelovanjem hitro ter učinkovito premagali to krizo, vas najlepše pozdravljam in pričakujem vaš odgovor!”
Z razliko od mnogih je brezplačno ponudil svoje prostore in vse zaposlene.
Nekateri so to sprejeli s posmehom in cinizmom ker ne premorejo Matevževih moralno-etičnih načel, nepreračunljivosti, njegove dobrote in srčnosti.
Matevž je vedno želel z zgledom dokazati, da je z dobrimi idejami, vztrajnostjo, dobro organizacijo in znanjem ter hotenjem mogoče postaviti zdravstveni center po meri ljudi. Center najvišje kakovosti s standardiziranimi in dobro premišljenimi postopki.
Z Matevžem smo imeli še mnogo višje in plemenite cilje, ki pa bodo verjetno ostali zgolj dobre ideje in neuresničene želje.
Brezizrazno in nemo zrem predse. Morje. Tvoj in moj svet. Najin svet. Pobeg v globine morja, tišina, mir, neokrnjena narava, brez zvonjenja telefonov, bipanja monitorjev, debelih naslovov lažnih in nepomembnih novic. Le človek in narava, svoboda. Svoboda, ki jo vedno znova pogrešamo, po kateri hrepenimo. Pošiljala sva si fotografije in polnila najini duši. Ni lepšega, ko v ambulanto prepolno bolečine, žalosti, skrbi in težav prejmeš sporočilo prijatelja s fotografijo sončnega zahoda, trofejne ribe ali sproščenega nasmeha hčerke.
Dragi Matevž, ti si odšel in našel svoj mir tega sveta. Mi ostajamo. Zvesti tvojim in svojim načelom, zadolženi, da dokončamo tvoje načrte, ohranimo tvoje usmeritve in lepe spomine, ki bodo večno zaznamovala naša življenja. Vedno bom občudoval tvoj pogum, borben duh, odnos do dela in kolegov. Ljubezen, ki si jo gojil do svojih staršev in družine pa je bila navdihujoča.
Uroš Ahčan
Zapisal 8. avgusta 2020
