Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Vabila

Obrazi zdravništva: Anja Radšel, pediatrinja: »Dobro se počutim, ko me otroci spustijo v svoj svet«

09.12.2021 16:52
V seriji Zdravniške zbornice Slovenije Obrazi zdravništva smo se tokrat pogovarjali s  pediatrinjo Anja Radšel: »V današnjem svetu individualizem stopa v ospredje na vseh področjih, ampak zdravniški poklic je eden tistih, kjer lahko samo skupaj vse naredimo najbolje,« je prepričana. 

Je velika zagovornica preživljanja prostega časa otrok (in odraslih) v naravi. Izkušnje iz medicinskih odprav v Afriki, kjer je skupaj preživela skoraj leto dni, jo učijo, kako pomembno je, da imajo otroci tudi dolžnosti in se zavedajo svojega prispevka k delovanju skupnosti, ter da lahko le povezani ljudje ohranijo optimizem in veselje do življenja. Tam je spoznala tudi pomen otroškega časa za igro, raziskovanje in ustvarjanje na prostem, ki jim nudi kopico dragocenih motoričnih, mentalnih in psihosocialnih izkušenj za njihov nadaljnji razvoj.

Otroci so njen navdih tudi zato, ker svet vidijo drugače. »Odrasli si ustvarimo en kup konceptov, v katerih se potem vrtimo toliko časa, da na koncu ne vemo več, zakaj smo se sploh začeli vrteti. Pri otrocih je vse tako pristno, njihove težave so resnične in res se dobro počutim, če me spustijo v svoj svet,« pripoveduje v poslikani ambulanti Zdravstvenega doma v Medvodah. Delo s starši je izziv, vendar je ob tem lahko tudi lepo. »Ne glede na to, v kaj starš verjame, je moja naloga, da ga pomirim, da bo vedel, da je bilo za otroka dobro poskrbljeno in da bo otrok v redu. Ker če bo starš v redu, bo tudi otrok v redu,« ocenjuje pediatrinja, ki starše spodbuja, naj preživijo več časa v interakciji z otroki namesto vsak za svojim digitalnim zaslonom.

Zato se je z veseljem odzvala pobudi pediatrinje dr. Mateje Vintar Spreitzer in sodelovala pri pripravi Smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Že odrasle sodobna tehnologija podzavestno neustavljivo pritegne. Še bolj so zanjo dojemljivi otroci. Zanje je ta past še bolj nevarna, saj je dokazano, da pretirana uporaba lahko nepovratno škodljivo vpliva na njihov razvoj. A digitalnega sveta ne zavrača a priori: »Digitalne tehnologije so velika priložnost, da podajamo informacije na sodoben način, da prihajamo tudi na takšen način bližje staršem, in zato je pomembno, da jih tudi mi uporabljamo,« ocenjuje. Tudi zato je pri družini Radšel doma nastal video o samotestiranju sedemletnika, kjer sam opravi celoten postopek. Objava preko Sekcije za primarno pediatrijo je s 30 tisoč ogledi na omrežju YouTube in povzetki v vseh osrednjih medijih učinkovito prepričala številne starše, ki jih je skrbelo, ali bodo njihovi osnovnošolci kos nalogi. »Glede na trend se mi zdi nujno, da mi kot strokovnjaki podajamo informacije tudi preko teh kanalov, ker informacije vedno krožijo v javnosti. In če se ne bomo vključili mi, jih bodo starši iskali drugje,« je prepričana.

Zdravniška služba se ne konča, ko zapustiš ambulanto. »Eden od mojih mentorjev, izjemen zdravnik profesor Milan Čižman, je na infekcijski kliniki pogosto rekel, da v infektologiji ni mirnega spanca. To bi lahko prenesla, da v pediatriji ni mirnega spanca in tudi na splošno v medicini ne. To je živa veda,« je povzela svoje izkušnje. Vendar dodaja, da zdravniki z leti pridobijo veščine, da gredo lahko mirni s svojih delovišč, čeprav morajo ostati dovolj samokritični, da se zgodba s tem ne zaključi. Da pridejo bolnikovi »zgodbi« do dna, se morajo znati posvetovati ter nikoli prenehati spraševati in se učiti.

Za medicino se je odločila že v srednji šoli. Ljubezen do poklica je ni minila, tudi zaradi timskega dela, ki presega današnji svet individualizma. »Že na prvih dežurstvih se spominjam dragocene podpore osebja, predvsem izkušenih medicinskih sester, ki so mi dale občutek, da bomo skupaj zmogli vse,« pove pediatrinja.

Če želimo, da bo naša družba zdrava in dobro delujoča, moramo že otroke začeti učiti vrednot sodelovanja in upoštevanja drug drugega ter jim pokazati, da nobena sodobna tehnologija ne more nadomestiti občutka pristnega živega stika z drugimi ljudmi.

Jure Brankovič

 

Novice

Obrazi zdravništva: Anja Radšel, pediatrinja: »Dobro se počutim, ko me otroci spustijo v svoj svet«

09.12.2021 16:52
V seriji Zdravniške zbornice Slovenije Obrazi zdravništva smo se tokrat pogovarjali s  pediatrinjo Anja Radšel: »V današnjem svetu individualizem stopa v ospredje na vseh področjih, ampak zdravniški poklic je eden tistih, kjer lahko samo skupaj vse naredimo najbolje,« je prepričana. 

Je velika zagovornica preživljanja prostega časa otrok (in odraslih) v naravi. Izkušnje iz medicinskih odprav v Afriki, kjer je skupaj preživela skoraj leto dni, jo učijo, kako pomembno je, da imajo otroci tudi dolžnosti in se zavedajo svojega prispevka k delovanju skupnosti, ter da lahko le povezani ljudje ohranijo optimizem in veselje do življenja. Tam je spoznala tudi pomen otroškega časa za igro, raziskovanje in ustvarjanje na prostem, ki jim nudi kopico dragocenih motoričnih, mentalnih in psihosocialnih izkušenj za njihov nadaljnji razvoj.

Otroci so njen navdih tudi zato, ker svet vidijo drugače. »Odrasli si ustvarimo en kup konceptov, v katerih se potem vrtimo toliko časa, da na koncu ne vemo več, zakaj smo se sploh začeli vrteti. Pri otrocih je vse tako pristno, njihove težave so resnične in res se dobro počutim, če me spustijo v svoj svet,« pripoveduje v poslikani ambulanti Zdravstvenega doma v Medvodah. Delo s starši je izziv, vendar je ob tem lahko tudi lepo. »Ne glede na to, v kaj starš verjame, je moja naloga, da ga pomirim, da bo vedel, da je bilo za otroka dobro poskrbljeno in da bo otrok v redu. Ker če bo starš v redu, bo tudi otrok v redu,« ocenjuje pediatrinja, ki starše spodbuja, naj preživijo več časa v interakciji z otroki namesto vsak za svojim digitalnim zaslonom.

Zato se je z veseljem odzvala pobudi pediatrinje dr. Mateje Vintar Spreitzer in sodelovala pri pripravi Smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Že odrasle sodobna tehnologija podzavestno neustavljivo pritegne. Še bolj so zanjo dojemljivi otroci. Zanje je ta past še bolj nevarna, saj je dokazano, da pretirana uporaba lahko nepovratno škodljivo vpliva na njihov razvoj. A digitalnega sveta ne zavrača a priori: »Digitalne tehnologije so velika priložnost, da podajamo informacije na sodoben način, da prihajamo tudi na takšen način bližje staršem, in zato je pomembno, da jih tudi mi uporabljamo,« ocenjuje. Tudi zato je pri družini Radšel doma nastal video o samotestiranju sedemletnika, kjer sam opravi celoten postopek. Objava preko Sekcije za primarno pediatrijo je s 30 tisoč ogledi na omrežju YouTube in povzetki v vseh osrednjih medijih učinkovito prepričala številne starše, ki jih je skrbelo, ali bodo njihovi osnovnošolci kos nalogi. »Glede na trend se mi zdi nujno, da mi kot strokovnjaki podajamo informacije tudi preko teh kanalov, ker informacije vedno krožijo v javnosti. In če se ne bomo vključili mi, jih bodo starši iskali drugje,« je prepričana.

Zdravniška služba se ne konča, ko zapustiš ambulanto. »Eden od mojih mentorjev, izjemen zdravnik profesor Milan Čižman, je na infekcijski kliniki pogosto rekel, da v infektologiji ni mirnega spanca. To bi lahko prenesla, da v pediatriji ni mirnega spanca in tudi na splošno v medicini ne. To je živa veda,« je povzela svoje izkušnje. Vendar dodaja, da zdravniki z leti pridobijo veščine, da gredo lahko mirni s svojih delovišč, čeprav morajo ostati dovolj samokritični, da se zgodba s tem ne zaključi. Da pridejo bolnikovi »zgodbi« do dna, se morajo znati posvetovati ter nikoli prenehati spraševati in se učiti.

Za medicino se je odločila že v srednji šoli. Ljubezen do poklica je ni minila, tudi zaradi timskega dela, ki presega današnji svet individualizma. »Že na prvih dežurstvih se spominjam dragocene podpore osebja, predvsem izkušenih medicinskih sester, ki so mi dale občutek, da bomo skupaj zmogli vse,« pove pediatrinja.

Če želimo, da bo naša družba zdrava in dobro delujoča, moramo že otroke začeti učiti vrednot sodelovanja in upoštevanja drug drugega ter jim pokazati, da nobena sodobna tehnologija ne more nadomestiti občutka pristnega živega stika z drugimi ljudmi.

Jure Brankovič