30. jan. - 6. feb. 2026

829. Bilten

Aktualno

Državni zbor RS je sprejel novelo Zakona o zdravniški službi

Državni zbor RS je dne 3. 2. 2026 sprejel novelo Zakona o zdravniški službi. Novela prinaša naslednje spremembe:

specialistom urgentne medicine, ki bi po 15 letih dela želeli opravljati specializacijo iz družinske medicine, bo ta prehod omogočen brez nižanja plače na raven plače specializanta,
bolj natančno se urejajo pristojnosti zdravnika z osnovno licenco in sicer se določa, da lahko zdravnik z osnovno licenco v obsegu samostojnega opravljanja zdravniške službe opravlja dela s področja urgentne medicine, za katera je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine v okviru obveznega dela pripravništva, in v skladu s tem predpisuje zdravila in medicinske pripomočke.
ureja se možnost izvedbe izrednega razpisa specializacij,
bolj natančno se določajo razlogi za prenehanja specializacije in sicer ta med drugim preneha tudi, če je specializantu prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu, pri katerem opravlja specializacijo na podlagi razpisa za posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma če specializant sam predlaga predčasno prenehanje specializacije. Bolj natančno se ureja tudi obveznost vračanja sredstev za specializacijo,
določajo se novi primeri, ko je možen odvzem zdravniške licence >>>

Celoten povzetek sprememb >>>

Prepoved oglaševanja prehranskih dopolnil za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce

Novi Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK) v 62. členu v zvezi z oglaševanjem prehranskih dopolnil določa, da mora biti označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil v skladu s tem zakonom, podzakonskimi predpisi ter uredbami EU, ki urejajo zagotavljanje informacij o živilih potrošniku ter prehranske in zdravstvene trditve na živilih. Pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju se prehranskim dopolnilom ne smejo pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh.

Kaj še določa zakon? >>>

Uvedba zdravstvenih regij

Vlada je z Uredbo o določitvi zdravstvenih regij uvedla zdravstvene regije in določila območja posamezne zdravstvene regije, ki obsegajo eno ali več statističnih regij oziroma ozemlje več sosednjih občin. Od 7. februarja 2026 dalje bo tako državno ozemlje razdeljeno na šest zdravstvenih regij:

1. zdravstvena regija Center, ki obsega osrednjeslovensko in zasavsko statistično regijo;

2. zdravstvena regija Vzhod, ki obsega savinjsko in koroško statistično regijo;

3. zdravstvena regija Severovzhod, ki obsega podravsko in pomursko statistično regijo;

4. zdravstvena regija Jugovzhod, ki obsega posavsko statistično regijo in statistično regijo jugovzhodna Slovenija;

5. zdravstvena regija Severozahod, ki obsega gorenjsko statistično regijo;

6. zdravstvena regija Zahod, ki obsega goriško, obalno-kraško in primorsko-notranjsko statistično regijo.

Natančna teritorialna razdelitev na zdravstvene regije po občinah je dostopna na tej povezavi.

Več o pomenu zdravstvenih regij >>>

Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije: infektologija, internistična onkologija, onkologijo z radioterapijo

Zdravniška zbornica Slovenije z dnem 4. 2. 2026 objavlja Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije za specialistično področje:

Infektologija
Internistična onkologija
Onkologijo z radioterapijo

Več o javnem pozivu in pogojih >>>

(ZDRAVNIŠKE ZGODBE) Kako lahko mediacija razbremeni zdravstvo?

Tudi zdravstvo žal ni imuno na konflikte. Do razhajanj lahko pride med zdravnikom in pacientom, med člani ekipe, med dvema strokama ali med vodstvom in zaposlenimi. Ti konflikti pa se pogosto vlečejo predolgo, pregloboko in z nepotrebnimi posledicami. Eden od odgovorov, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tudi v medicinskem okolju, je mediacija. V novi epizodi podkasta Zdravniške

zgodbe se je izr. prof. dr. Jernej Završnik, dr. med., pediater, direktor ZD Maribor in predsednik Sveta za mediacijo pri ZZS, s tremi sogovornicami – prim. Simono Repar Bornšek, dr. med., družinsko zdravnico, Mirjano Petrovič, dr. dent. med., zobozdravnico, in Majo Zdolšek, univ. dipl. prav., pravnico – pogovarjal o tem, kako mediacija deluje, zakaj je v zdravstvu posebej uporabna in zakaj bi lahko razbremenila tako paciente kot zdravnike in sistem. Ogled celotnega podkasta >>>

Če ste se znašli v situaciji, v kateri menite, da bi vam lahko pomagala mediacija, ali vas zanima izobraževanje s tega področja se obrnite na Vesno Habe Pranjič: vesna.habe@zzs-mcs.si. Mediacija na Zdravniški zbornici je za člane zbornice brezplačna in namenjena mirnemu in učinkovitemu reševanju nesoglasij med pacienti in zaposlenimi v zdravstvu, med zdravstvenimi delavci, znotraj timov in vodstev ter med zdravstvenimi ustanovami in njihovimi poslovnimi partnerji.

Zdravniški nasveti ob mednarodnih dnevih bolezni

Izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek: »Trudimo se, da naši bolniki živijo čim bolj normalno življenje«

Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o odpovedi prebavil smo se o eni najbolj spregledanih organskih odpovedi pogovarjali z izr. prof. dr. Nado Rotovnik Kozjek, vodjo Oddelka za klinično prehrano in odpoved prebavil Onkološkega inštituta. Odpoved prebavil je lahko posledica onkološkega zdravljenja, hudih vnetij v trebušni votlini, obolenj črevesja, kot je Crohnova bolezen, ali obsežnih resekcij črevesja.

Poglejte posnetek >>>

Doc. dr. Matevž Harlander: »Okoli 85 % vseh bolnikov zboli za pljučnim rakom zaradi kajenja«

Dan brez cigarete smo namenili ozaveščanju o posledicah kajenja in pljučnem raku. O tem je spregovoril doc. dr. Matevž Harlander, pnevmolog in predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ki je opozoril na resnost in razširjenost te bolezni. V Sloveniji vsako leto odkrijejo okoli 1.600 novih primerov. Pljučni rak ostaja ena najtežjih in najbolj smrtonosnih bolezni sodobnega časa.

Poglejte posnetek >>>

Dr. Simona Borštnar: »Najlepši del mojega poklica so ozdravljene, zadovoljne bolnice.«

Internistična onkologinja dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta ob mednarodnem dnevu boja proti raku poudarja, da so obeti zdravljenja raka dojke danes bistveno boljši kot nekoč. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, saj bo v Sloveniji do 75. leta starosti zbolela vsaka deseta ženska, zato sta redno samopregledovanje in udeleževanje presejalnih programov ključnega pomena.

Poglejte posnetek >>>

Zdravniki pišejo

MNENJA 📝

Kviskoteka (Doc. dr. Marko Pokorn) >>>

ZDRAVNIKI V INTERVJUJIH, ODDAJAH IN PODKASTIH 🎙️

Iz medijev

SLOVENIJA 📰

TUJINA 🌏

Vabljeni k poslušanju podkastov >>>

Obvestila

Obvestilo članom - vlaganje individualnih vlog za pridobitev kreditnih točk

Spoštovane članice, spoštovani člani,

želeli bi vas ponovno seznaniti, da je v skladu z določili Pravilnika o zdravniških licencah mogoče pri Zdravniški zbornici Slovenije vložiti individualno vlogo za pridobitev kreditnih točk le za tiste izpopolnjevalne programe, ki so potekali v tujini.

Med takšne programe sodijo:
– udeležba na strokovnem srečanju,
– udeležba na šoli, učni delavnici, seminarju ali tečaju,
– drugo strokovno usposabljanje v tujini (npr. gostovanje, kroženje).

Preberite več >>>

Dogodki in izobraževanja

Častni doktorat MF UL za prof. dr. Igorja Gregoriča

Spoštovani.

Z veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na slovesni podelitvi naziva častni profesor prof. dr. Igor Gregorič, ki ga bo Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani podelila v sredo,11. februarja 2026, s pričetkom ob 14:30 uri v prostorih Medicinske fakultete UL na Korytkovi 2. Dogodek bo potekal v Srednji predavalnici UL MF.

Podelitvi bo sledilo predavanje prof. dr. Gregoriča za naslovom Doprinos Texas Medical Center na razvoj slovenske medicine, ki bo prav tako potekalo v Srednji predavalnici. Gostitelj in moderator dogodka bo prof. dr. Tomaž Marš, ki je hkrati tudi predlagatelj kandidature.

Po predavanju bo poskrbljeno za pogostitev v prostoru pred CUKV. Več informacij najdete v tej novici Prof. dr. Igor Gregorič bo prejel naziv častnega profesorja UL MF.

Veselimo se vaše udeležbe na tem pomembnem dogodku, ki obeležuje izjemen prispevek prof. dr. Gregoriča k medicinski znanosti in izobraževanju.

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani