Pomanjkanje anesteziologov v UKC Maribor
 
Probleme v zdravstvu se lahko zaradi varčevalnih ukrepov za določeno obdobje prikrije in celo omalovažuje, še posebej, če nanje opozarjamo »neposredni proizvajalci«. Ker se mi na to ne spoznamo, ker so za to potrebni menedžerski tečaji ...
Zdravstveni sistem še kar dobro deluje zaradi nas, ne pa morda zaradi tega, ker bi bil dobro voden. Dobro voden pomeni, da so vodilni sposobni pravočasno zaznati in reševati problematiko s preventivnimi ali vsaj sprotnimi ukrepi, ne pa, da se odzovejo nanjo šele, ko dobi takšen obseg, da je enostavno nerešljiva. Tako smo se sedaj anesteziologi v UKC Maribor znašli v situaciji, ki ne samo, da onemogoča normalno strokovno delo, ampak predstavlja tudi nenormalne vsakodnevne psihofizične obremenitve specialistov pri delu v operacijskih dvoranah in v intenzivni terapiji.
Zaradi nepravočasnega in neustreznega načrtovanja potreb kirurških strok po naših storitvah smo prišli po številu specialistov do »absolutne ničle«, če se lahko izrazim bolj slikovito. Leta 1985, ko sem prišel na oddelek za anesteziologijo, sem bil deležen bistveno drugačnega procesa usposabljanja, kot so ga danes mlade kolegice in mladi kolegi. Vsaka kirurška dvorana je imela svojega specialista anesteziologa za posamezno področje, ki je bil resnično mojster na svojem področju, z bogatimi izkušnjami in znanjem; vseh specialistov je bilo takrat v Splošni bolnišnici Maribor 28. Sedaj, 30 let (!) pozneje, nas je v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na oddelku za anestezijo in intenzivno terapijo skupaj celih 17. Ob razvoju kirurških strok in povečanih potrebah bolnikov ter sočasnih strokovnih in zakonskih zahtevah po časovno sprejemljivem zdravljenju so se tovrstni pritiski nenehno povečevali, kar se je obvladovalo tako, kot srce obvladuje povečan venozni dotok. Vendar smo fazo hipertrofije že presegli in sedaj prešli v fazo popuščanja, nakazuje pa se že faza dekompenzacije. Zaradi tega smo se odločili, da tako dalje ne moremo več, in od stanovske organizacije in Fidesa zahtevali prepoznavo kritičnega stanja in takojšnje zdravljenje. Ne gre le za nas, gre za mlade specializante, ki so razpisani v operacijske dvorane za izpolnjevanje delovnega programa teh stalno povečanih potreb v UKC Maribor, in gre za dejstvo, da takšno delo ogroža bolnike. Specializanti, ki se nekaj mesecev spoznavajo z anesteziološkimi postopki, ne morejo biti kar enostavno razpisani v operacijske dvorane na način, da za delo desetih specializantov skrbita nemalokrat samo dva specialista v operacijskem traktu in da morajo včasih delati samostojno celo na nekaterih zunanjih deloviščih. Ker program ne sme pasti, kot pravi direktor! (Situacija me spominja na ruske enote med protiofenzivo v drugi svetovni vojni, ki so morale za dosego cilja po ukazu korakati preko minskega polja). V intenzivni terapiji pa dva specialista v rednem delovniku skrbita tudi za devetnajst bolnikov.
Obenem pa ima v času izven rednega delovnika, torej v času nudenja NMP, oz. po starem v dežurstvu, specialist na voljo takšnega začetnika in ta ekipa predstavlja edino anesteziološko ekipo, ki pokriva vso problematiko vseh kirurških strok v UKC Maribor.
Zadeva je pereča, v kratkem času se lahko vse skupaj zalomi, zato so potrebni takojšnji ukrepi.  Edino možnost vidimo v takojšnji pomoči kolegov iz UKC Ljubljana, ki bi lahko v tej situaciji priskočili na pomoč za toliko časa, da se naše obremenitve vsaj za silo normalizirajo. Sicer bomo izgoreli, kot se je zgodilo pri pristajanju vesoljskega vozila Discovery ...
 
Boris Rižnar, dr. med., anesteziolog v UKC Maribor
_______________
Objave v medijih:

• Delo, 11. 11. 2015, Mariborski zdravniki prosijo za zaščito
• Večer, 12. 11. 2015, Anesteziologi prosili za nadzor
• Delo, 12. 11. 2015, V UKC Maribor velika možnost napake pri operacijah