27. Bilten za zobozdravnike

1. januar 2021 – 18. februar 2021

 
 
 
 

Zahteve realnega sektorja in želje vzporednega sveta ZZZS

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi,

pred kratkim smo lahko na portalu necenzurirano.si prebrali primerjavo zobozdravstva s trenutnim političnim stanjem duha v državi. Osebno se mi je zdela primerjava zanimiva, a tisto, kar verjetno zbode vsakega izmed nas, je primerjava zobozdravnika s podjetnikom in namigovanje, da bi lahko služili na račun zavedenih pacientov. Presenetljivo avtor vsaj dosledneje uporablja besedo zobozdravnik in ne zob..r ali dvo…a – saj veste, kaj mislim.

Zobozdravnik podjetnik je ena od organizacijskih oblik našega dela in ne način dela, kot se namiguje, torej čisti zasebnik ali koncesionar. Med podjetnike lahko uvrstimo tudi novinarje, politike, učitelje in še druge javne uslužbence, kadar delo iz svoje stroke izvajajo tudi v zasebni praksi. Verjetno so razlogi podobni kot v zdravstvenem sistemu, a le za zdravnika in zobozdravnika je po mnenju javnosti takšno delo nezaslišano. Zakaj tako? Pravzaprav v kateri koli obliki delamo, opravljamo storitve za naše paciente, vedno jih naredimo v korist zdravja, torej vedno v njihovo dobrobit. Ali je tako tudi v ostalih primerih podjetnikov? Res je, da so viri, ki te storitve plačajo, različni in imajo različen vpliv na stanje naših pacientov. Palčnik je lahko državna zavarovalnica, zasebna zavarovalnica, iz obveznega dodatnega zavarovanja in na koncu iz lastnega žepa. Vsaka oblika ima svoje dobre in slabe plati v smislu dostopa do zdravstvene oskrbe. 

Z anketo, ki je predstavljena v biltenu, ste podali svoje mnenje, koliko bi morala biti cena kompozitne zalivke in koliko časa jo delate. Ovrednotili ste svoje delo kot podjetnik. Postavili ste osnovne delovne pogoje, ki so potrebni za izdelavo kompozitne zalivke, in le-ti imajo svojo ceno. Višine cen lahko razberete iz analize, kjer upoštevamo doplačila do polne cene in polna plačila ter predstavljajo realen trg v Sloveniji. 

Analiza ankete je pokazala tudi razlike med nami v časovnih normativih. Slednji so najverjetneje posledica različnih oblik financiranja zobozdravstvene storitve. Ker je delež plačila ZZZS še vedno v obliki storitve za amalgam in ker so višine doplačil v javnih zavodih zaenkrat še vedno praviloma nižje kot pri koncesionarjih, se to pozna na nižjem časovnem normativu. Kolegi v javnih zavodih morate oskrbeti več ljudi v enaki časovni enoti, da bo vaš program še rentabilen za vaš zavod. Torej javni zavod predstavlja organizacijo, ki zaračuna vaše delo tako pacientu za nadstandard kot ZZZS za standard. Javni zavod je tako poslovni subjekt, podjetje. Zanimivo je, da v članku javni zavodi niso bili primernejši za primerjavo s stanjem političnega duha v državi.

Kljub vsem pritiskom in vplivom enih in drugih deležnikov v družbi, pravil ZZZS, ki nas omejujejo tako v stroki kot v časovnih normativih, zobozdravniki gojimo predvsem naš odnos do stroke in pacientov. Pravzaprav smo njihov branik. Ohranjamo spoštljiv in skrbeč odnos do njih, krepimo stroko in nudimo zavidanja vreden nivo zobozdravstvene oskrbe v širši regiji. Žal prepogosto na račun nas samih. Ob naš odnos do pacientov se spotakne tudi avtor zgoraj omenjenega članka, a hitro ugotovi, da tu ne najde vzporednic, ki bi jih lahko primerjal z dnevno politiko.

Ukinjanje amalgama do leta 2030 predstavlja izziv tudi za nas, saj vemo, da so sredstva ZZZS omejena. Potrebno bo upoštevati realne stroške, ki nastanejo pri izdelavi kompozitne zalivke, ki je najdražja možnost. Pozorni moramo biti, da se ne bodo materialni stroški ponovno zakrili v postavki našega dela z izgovorom povečanja števila točk v programu in zmanjševanja časovnih normativov drugih storitev. 

Razkorak med tistim, kar ZZZS plača za zalivko, in realno ceno zalivke v realnem sektorju je zelo velik. Velike razlike v vrednotenju zdravstvenih storitev ZZZS so posledica planskega vodenja in konec leta vodijo v dobiček zavoda, povečevanje čakalnih vrst in izgorevanje zdravstvenega kadra. 

Zavedamo se, da je naše delo zelo zahtevno, da delamo v zelo zahtevnih pogojih in sodobna družba bi morala takšne značilnosti dela vedno dobro nagraditi. Učinki ustnega zdravja so sistemski tako za posameznika kot družbo v celoti. Ali je znamka vozila lahko merilo nagrade za ohranjanje ustnega zdravja vseh populacijskih skupin skozi vsa življenjska obdobja? Mislim, da ne, ker sta naše delo in trud neprecenljiva tako za paciente kot tudi za državo. 
 

Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
Predsednik Odbora za zobozdravstvo

 
 
 
 

Predstavitev ankete "Kaj prinaša ukinitev amalgama v prihodnosti"

 
 

V torek, 18. januarja 2022, je potekal strokovni posvet na temo ukinitve amalgama v zobozdravstvu.

Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo, je na omenjenem strokovnem posvetu predstavil rezultate ankete »Kaj prinaša ukinitev amalgama v prihodnosti«, na katero je odgovorilo 718 zobozdravnikov.


Rezultate ankete, ki vključujejo mnenja glede najprimernejše oblike financiranja storitev, oblik financiranja kompozitnih zalivk, prihodnosti ob morebitni ukinitvi doplačil ter predloge cen oz. doplačil za eno-, dvo- in troploskovne kompozitne zalivke, si lahko ogledate tudi tukaj >>>

 
 
 
 

Postopno opuščanje amalgama z vidika ZZZS

 

Diana Grad z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je predstavila finančne vidike postopnega opuščanja amalgama. 

Z vidika zdravstvene blagajne bodo namreč, ob predpostavki, da bodo vsem dostopne kompozitne zalivke, potrebna dodatna sredstva za financiranje le-teh (za povečan obseg dela in povečane materialne stroške). 
 

  •  Sredstva za zagotavljanje pravice do kompozitne zalivke zaenkrat še niso zagotovljena, ocenjena pa so na približno 15 milijonov evrov letno.
  •  Za zagotovitev enakega obsega pravic in dostopnosti bi bilo treba, zaradi povečanega obsega dela, zagotoviti tudi 95 dodatnih programov oz. timov. 

Z vidika ZZZS je pri opuščanju amalgama torej ključno, da bodo zagotovljena finančna sredstva za dodatne materialne stroške in dodatne programe ter seveda, da bo Ministrstvo za zdravje zagotovilo dodatne kadre. 
 

 
 
 

Nacionalni načrt o ukrepih za postopno opustitev uporabe amalgama v zobozdravstvu do leta 2030

 

V juniju 2021 je bil sprejet in objavljen nacionalni načrt, ki predvideva popolno opustitev amalgama do leta 2030.

Osnovna načela pri pripravi nacionalnega načrta o ukrepih za postopno opustitev amalgama so bila: postopnost, pravičnost, stimulativnost in odgovornost, celovitost, jasnost, fleksibilnost. 
 

 

Načrt vključuje tudi pet temeljnih ukrepov, med drugim ukrep preprečevanja zobnega kariesa in spodbujanja ustnega zdravja ter ukrep spodbujanja raziskav in razvoja kakovostnih materialov brez živega srebra. 

 
 
 

Zdravstvena tveganja, povezana z živim srebrom 

 

Živo srebro ima številne nevarne lastnosti, med drugim je razvrščeno kot strupeno za vdihavanje, lahko škoduje zarodku ter je ob daljši izpostavljenosti škodljivo za različne organe. 

Poleg tega, da je živo srebro lahko škodljivo za človeka, pa je pravzaprav glavni izziv, da smo ljudje s svojim antropocentričnim delovanjem štirikrat povečali količino živega srebra, ki kroži v našem okolju. Več o tem, kakšna izpostavljenost je še sprejemljiva, kateri so glavni viri živega srebra ter o zakonodaji na tem področju je povedala dr. Karmen Krajnc, sekretarka na MZ (Urad RS za kemikalije).

 
 
Več o bremenu amalgama v ustni votlini in delovnem okolju >>>
Več o tveganjih, ki jih lahko povzročijo ne-amalgatske zalivke >>>
 
 
 

Opuščanje amalgama v zobozdravstvu - klinični vidiki

 
 

Prof. dr. Aleš Fidler, dr. dent. med., je predstavil klinične vidike opuščanja amalgama. 

Gre namreč za veliko več kot samo odgovor na enostavno vprašanje, kateri kompozit naj uporabljamo, ko bomo nehali uporabljati amalgam, je v predavanju izpostavil prof. dr. Fidler.

Amalgam je v uporabi že skoraj 200 let,

ker ima določene prednosti – je enostaven, neobčutljiv in trajen. Vendar prinaša tudi mnoge slabosti, kot so onesnaževanje okolja, barva in pa preparacija je prilagojena materialu (namesto velikosti kariozne lezije). 

Da bi čim bolj zmanjšali uporabo amalgama, je pomembno, da spregovorimo tudi o preprečevanju kariesa, zgodnji diagnostiki, nadomestnih materialih in prilagoditvi tehnik. 

 
 
 
 

Postopen umik amalgama v zobozdravstvu – zaključna stališča v štirih točkah 

Vsi udeleženci posveta ste na dan posveta prejeli povezavo do kratke ankete, da se opredelite do štirih ključnih točk, ki so povezane z vprašanjem postopnega umika amalgama v zobozdravstvu.

Hvala vsem, ki ste na anketo že odgovorili. 

Vse, ki tega še niste storili, pa vabimo, da odgovorite na anketo v prihodnjih dneh. 

Anketa >>>

Na podlagi tega bo oblikovan zaključni dokument. 

 
 
 
 

13. redna seja odbora za zobozdravstvo

Odbor za zobozdravstvo je imel v torek, 1. 2. 2022, v prostorih Zdravniške zbornice 13. redno sejo z obsežnim dnevnim redom. Člani odbora so prednostno obravnavali predloge Pravilnika o vsebini in poteku pripravništva ter strokovnem izpitu doktorjev dentalne medicine ter sprememb in dopolnitev Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov. Sprejeti so bili še sklepi o potrditvi:

  • predlogov besedil Prvega javnega razpisa specializacij s področja dentalne medicine 2022,
  • predlogov E-lista specializanta in E-lista za pripravništvo,
  • predlogov za glavne mentorje, 
  • predloga komunikacijske strategije Odbora za zobozdravstvo za leto 2022.

Odbor za zobozdravstvo se je seznanil tudi s konceptom proslave ob 30-letnici Zdravniške zbornice, ki je predvidena 27. maja v Cankarjevem domu. Člani Odbora so oddelku za odnose z javnostmi posredovali nekaj predlogov s področja zobozdravstva, ostale pa bodo imeli možnost oblikovati še v prihodnjih tednih. 

Odbor za zobozdravstvo se bo za obravnavo preostalih pomembnih točk ponovno sestal v sredini februarja.

 
 
 
 

Mednarodna konferenca "Javno zdravstvo v EU in Sloveniji"

 

24. januarja 2022 je v Modri dvorani potekala Mednarodna konferenca Javno zdravstvo v EU in Sloveniji. Namen konference je bil ugotoviti, kaj se pod pojmom 'javno zdravstvo' razume v zahodnoevropskih državah, ki izstopajo po učinkovitosti in dostopnosti svojih zdravstvenih sistemov. Primerjali smo zdravstvene sisteme različnih držav: Avstrija, Finska, Francija, Nizozemska, Slovenija, Švica. 
 

 

Na konferenci, ki jo je organizirala Zdravniška zbornica je sodeloval tudi prof. Kenneth A. Eeaton, svetovalec pri Council of European Chief Dental Officers. Vabljeni k ogledu!

 
 
 
 

3. spletni seminar Slovenskega ortodontskega društva z redno skupščino 

 
 

Slovensko ortodontsko društvo je v petek, 3. decembra 2021, za specialiste čeljustne in zobne ortopedije organiziralo že 3. spletni seminar, ponovno z mednarodno udeležbo. Tradicionalno decembrsko srečanje je bilo tudi letos prilagojeno in zaradi epidemioloških razmer in ukrepov ob epidemiji COVID-19 organizirano v virtualnem okolju.  Več o dogodku je zapisala asist. dr. Sanda Lah Kravanja.

Več  >>>
 
 
 
 

Zaposlimo zobozdravnika ali zobozdravnico

 

Na spletnih straneh Zdravniške zbornice Slovenije so objavljena prosta delovna mesta za vsa zdravniška in zobozdravniška področja.

Trenutno je objavljenih šest prostih delovnih mest za področje dentalna medicina.

Za prikaz delovnih mest morate za področje licence izbrati dentalno medicino.

Objave si lahko ogledate tukaj >>>>

Če iščete sodelavce, pa vam Zdravniška zbornica Slovenije omogoča brezplačno objavo oglasa na zbornični spletni strani. Oddaja oglasa je mogoča tukaj >>> preko gumba desno zgoraj (oddaj mali oglas). 

 
 
 
 
 

Iščete ali oddajate prostore, prodajate inštrumentarij, kupujete ali prodajate opremo?

 

Trenutno je med aktualnimi oglasi na voljo oglas za prodajo medicinske opremo za zobozdravstveno specialistično dejavnost. Oglas je dostopen tukaj >>>

Če tudi vi prodajate oz. kupujete prostor, opremo, inštrumentarij in ste član zbornice, vam je na voljo možnost, da brezplačno objavite ponudbo ali povpraševanje. 

Oglas oddate tukaj >>> preko gumba desno zgoraj na strani (oddaj mali oglas).  

 
 
 

Strokovni kongres za stomatologe in oftamologe

 
Več >>>

24. 3. 2022 bo potekal strokovni kongres za stomatologe in oftamologe z naslovom: NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE S HRBTENICO IN PREVENTIVNI UKREPI. 

Srečanje je namenjeno vsem stomatologom in oftamologom, ker pa je tematika namenjena vsem, ki imajo pretežno sedeči način dela, so na strokovni kongres vabljeni tudi strokovni delavci drugih strok. 

 
 
 

Koledar izobraževanj

Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike 

Februar 2022

21. 2. 2022 – (Pre)vzgoja samozavedanja - delavnica za krepitev osebne moči - 1. del   Več>>>

Marec 2022

10. 3. 2022 – Komuniciranje v digitalnem svetu – delavnica o odnosih z javnostmi   Več>>> 

11. 3. 2022 – Obvladovanje stresa ob kriznih dogodkih v zdravniški službi   Več>>>
 
13. 3. 2022 – Večerno srečanje s prof. dr. Bojano Beović: Ne dopuščajmo nasilja   Več>>> 

 

 
 
 
 

Sledite dogajanju

 
Facebook >>>
Ustno zdravje >>>
 
 
YouTube >>>
 
Skupaj zmoremo! >
 
 

Zdravniška zbornica Slovenije
Dunajska cesta 162
1000 Ljubljana

Tel.: 01 30 72 100
Faks: 01 30 72 109
E-pošta: gp.zzs@zzs-mcs.si

Uradne ure
ponedeljek, sreda in petek
od 9.00 do 12.00 in v
četrtek od 13.00 do 16.00 

FacebookYouTubeWebsite
 
Pomembno obvestilo: Avtomatičen odgovor na ta mail, ki je bil poslan preko sistema obveščanja, ni mogoč. Vaše sporočilo bomo lahko prebrali le, če bo poslano na e-naslov: gp.zzs@zzs-mcs.si Hvala za razumevanje!
To sporočilo ste prejeli, ker ste se član/članica Zdravniške zbornice ali ste se naročili na prejemanje Biltena Zdravniške zbornice Slovenije. 

Če ne želite več prejemati Biltena se lahko odjavite (s klikom na odjavo). 

Če ste član zbornice odjava od biltena pomeni, da ne boste prejemali tudi drugih obvestil med katera poleg biltena zbornice sodijo za zobozdravnike še zobozdravniški bilten, za vse člane pa obvestila o izobraževanjih Zdravniške zbornice Slovenije, vabila na dogodke in kulturne prireditve zbornice, ankete in druga pomembna obvestila zbornice.

Privolitve za prejemanje različnih vrst obvestil je mogoče urejati preko vašega spletnega profila. V kolikor se vam vsebina ne prikaže pravilno, si jo lahko ogledate v brskalniku.

© Zdravniška zbornica Slovenije, vse pravice pridržane.
Posodobi nastavitve  |  Odjavi se