Dolgotrajna oskrba ali zobozdravstvo?
V mesecu juliju smo organizirali strokovni posvet o prihodnosti zobozdravstva, košarici pravic, dejanski dostopnosti in možnostih financiranja v prihodnje. Posveta so se udeležili predstavniki MZ, ZZZS, člani RSK za zobozdravstvo, člani OZB in predstavniki Slovenskega zavarovalnega združenja. Vse skupaj je v ekonomski kontekst financiranja postavila prof. dr. Petra Došenović Bonča, ki je opozorila na zelo realne številke v proračunu in blagajni ZZZS ter njihov pomen glede na naš BDP.
Neizpodbitno dejstvo je, da je ustno zdravje pogosto zanemarjena tema v zdravstveni politiki in je redko prioriteta odločevalcev v zdravstvenih sistemih. Po drugi strani se srečujemo tudi s številnimi pastmi zasebnega zobozdravstva, ki je na prvi pogled všečno, saj ponuja svobodo, a hitro lahko ugotovimo, da je slednja lahko zelo navidezna.
Seveda je zobozdravstvo sestavni del primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstvenega sistema, a financiranje in potrebe prebivalstva ta pomen skozi leta prenašajo vedno bolj na papir, realizacija je povsem nekaj drugega. Kljub povečevanju sredstev za zobozdravstvo v preteklih treh letih, ta še zdaleč ne sledijo dejanskim potrebam prebivalstva, predvsem pa nimajo primernih prijemališč, da bi zadostila vsebinskim potrebam.
Tako moramo kot stroka opozoriti na posledice zanemarjanja ustnega zdravja ter pomen le-tega, ki mora biti viden tudi skozi % BDP, ki je namenjen izključno zobozdravstvu in ima konkretno opredeljene cilje v izvajanju zobozdravstvenih storitev. Storitev, ki so definirane v košarici pravic, ki bo prinašala največjo dobrobit stabilnemu univerzalnemu ustnemu zdravju ter po drugi strani tudi vzdržnemu finančnemu modelu.
Pozdravljam MZ pri oblikovanju delovne skupine, ki bo pripravila nov predlog za optimalno urejeno financiranje zobozdravstvene dejavnosti, in stališče ZZZS, da košarica potrebuje posodobitve, kjer vidijo nujno dobro sodelovanje medicinske stroke, plačnika zdravstvenih storitev in MZ. Vendar pozivam k dejanjem. Strategija ustnega zdravja v RS je pripravljena in nosi v sebi vse to, kar je bilo povedano na posvetu, ter nudi osnovo za sodelovanje med stroko in drugimi deležniki v zdravstvenem sistemu. Zavedati se moramo, kot je opozorilo Slovensko zavarovalno združenje, da so spremembe v zdravstvu nujno potrebne za dolgoročno vzdržen in stabilen zdravstveni sistem.
Pred vrati je Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo terjal dodatna sredstva iz blagajne ZZZS (po ocenah strokovnjakov 129 milijonov evrov), a vprašanje je, kdo in od kod bo v blagajno ta sredstva vplačal oz. če jih ne bo, katera veja zdravstvenega sistema bo pripravljena na ta kompromis …
Ker nas skrbi, kako bo v prihodnje, pripravljamo novo srečanje. Povabili bomo predstavnike ministrstev za zdravje pomembnejših evropskih držav in jih prosili, da z nami delijo svoje izkušnje, kako je zobozdravstveni sistem vpet v njihove zdravstvene sisteme. Vabljeni na dogodek, ki bo v septembru potekal preko Zooma.
Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
Predsednik Odbora za zobozdravstvo
|
|
|
Pogled ministrstva za zdravje na razvoj zobozdravstva
Ministrstvo za zdravje
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je ustno zdravje neločljivi del splošnega zdravja. Pomena ustnega zdravja pa se žal posameznik pogosto zave šele, ko ima težave. Vendar pa vsak, ki je kdaj izkusil zobobol, ve, kako ustno zdravje vpliva na kakovost življenja posameznika. V javnem interesu države je skrb za zdravje prebivalcev, kamor sodi tudi ustno zdravje. Država mora ob tem poskrbeti tudi za ranljive skupine prebivalstva. Ni odveč spomniti, da pogosto prav ustno zdravje odseva stopnjo razvitosti države.
Zobozdravstvo sicer doživlja tehnološki razcvet predvsem na področju zobne protetike in novih možnosti zdravljenja, kar po eni strani povečuje upanje na rešitev problematike, po drugi strani pa prevelikim pričakovanjem pogosto ni mogoče ustreči iz različnih vzrokov: od kadrovskih, organizacijskih do finančnih vzrokov. Sicer se krepi promocija ustnega zdravja, povečujejo in spreminjajo se tudi potrebe in pričakovanja pacientov. Pri zobozdravstvu se tako odpirajo številna vprašanja, ki zajemajo vsa področja: od javnih in dostopnih preventivnih dejavnosti do kurativnih storitev v zobozdravstvu. Nedvomno so potrebne spremembe. Tudi v Sloveniji prihaja do vse večjega razkoraka v možnostih za ustno zdravje; dostopnost do zobozdravstvenih storitev ni enakomerno razporejena. Poleg tega je v zadnjem letu dodatno zaostrila situacijo epidemija. Čakalne dobe so se zaradi epidemije
COVID-19 in potrebnih dodatnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb v zdravstvu še dodatno podaljšale. Marsikdo se je znašel v veliki stiski.
Strokovni posvet »Zobozdravstvo: kako v prihodnje, košarica pravic in dostopnost – možnosti financiranja«, ki je potekal v četrtek, 23. julija 2020, preko aplikacije Zoom, je primer dobre prakse multidisciplinarnega sodelovanja, ki mora postati standard našega delovanja v zdravstvu; ne samo zaradi epidemije COVID-19, temveč zaradi kompleksnosti potrebnih ukrepov za izboljšanje sedanjega stanja. V zobozdravstvu so nedvomno potrebne strukturne spremembe, kar pa ni možno doseči brez sodelovanja stroke in odločevalcev za dobrobit pacientov. To je potrdila tudi nedavno izvedena ocena stanja na področju zobozdravstva v Sloveniji, v kateri je z naborom vprašanj s področja kakovosti in varnosti zobozdravstvenih storitev sodelovalo tudi Ministrstvo za zdravje.
Rezultati ocene stanja, ki so bili predstavljeni in potrjeni na strokovnem srečanju, opozarjajo na to, da so naši ključni izzivi v zobozdravstvu iz treh ključnih področij »dostopnost do zobozdravstvene oskrbe«, »košarica pravic« ter »nadgradnja /razvoj obstoječega modela financiranja v zobozdravstvu«. Potrebno se je usmeriti tudi v razvoj nacionalnega sistema za spremljanje kakovosti obravnave pacientov v zobozdravstvu, še posebej v spremljanje izidov zobozdravstvene obravnave (s t.i PROM vprašalniki), dodelati sistem priprave /uveljavljanja smernic in standardov v zobozdravstvu na nacionalni ravni ter dodatno razširjati znanje o sistemu spremljanja porabe antibiotikov in tudi glede pritožbenih postopkov za paciente. Gre za potrebne kompleksne »strokovno - vsebinske in sistemsko upravljalne ukrepe«.
Pogled Ministrstva za zdravje na razvoj zobozdravstva je v skladu z nastajajočo Strategijo ustnega zdravja. Dodatno je potrebno kot sestavni del pripraviti še izvedbeni akcijski načrt z določitvijo prioritet. Ministrstvo za zdravje je na strokovnem srečanju sicer že napovedalo vzpostavitev ekspertne delovne skupine za razvoj ustreznejšega modela financiranja za pripravo predloga za optimalno urejeno financiranje zobozdravstvene dejavnosti, ki bo vzdržen tako za izvajalce zobozdravstvene dejavnosti kot za paciente in za sistem. Pri tem pa je sedaj ključno izhodišče, da razvoj ustreznejšega modela financiranja poteka pospešeno in integrirano z drugimi področji zdravstvene dejavnosti ter tudi integrirano z razvojem nacionalnega sistema upravljanja s kakovostjo in varnostjo v zdravstvu.
Ne morem mimo letošnjega leta, ki ga je zaznamoval SARS-CoV-2. Virus iz družine Coronae nas je spomnil, kako pomembne so »krone«. Naj te »koronske« izkušnje predstavljajo izziv in opomin, kako pomembne so zobne krone, ustno zdravje, javno zdravstvo, dostopnost do storitev in vzdržnost sistema. Pri vsem naštetem so ključni izvajalci: zobozdravniki z znanjem, veščinami, umom in srcem, ki nam pomagajo skrbeti za naše ustno zdravje. Vsem, ki pomagate vzdrževati naše ustno zdravje in skrbite zanj, se zahvaljujem in želim, da bo naš nasmeh čez nekaj let bolj veder in odsev dobrega ustnega zdravja.
Dr. Tina Bregant
Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje
|
|
|
Zobozdravstvo kot del javnega zdravstvenega sistema
Strokovni (video) posvet: Zobozdravstvo: kako v prihodnje, košarica pravic in dostopnost – možnosti financiranja, 23. 7. 2020
Predsednik Odbora za zobozdravstvo Krunoslav Pavlović je na strokovnem (video) posvetu poudaril tri ključna področja za začetek sprememb zdravstvenega sistema: ureditev zakonodaje, racionalno načrtovanje in zagotavljanje kadrov ter sistem spremljanja na področju ustnega zdravja. Sporoča, da mora univerzalno zdravstveno kritje definirati vrsto storitev, njihov obseg, komu so namenjene in model financiranja. Dodaja še, da morajo biti preventivne storitve dostopne celotni populaciji, vse storitve pa morajo biti kakovostne, varne in odgovarjati na potrebe prebivalstva. Želi si, da bi pacient imel pravico do povračila vsaj dela stroška univerzalnih storitev, ki jih opravi pri zobozdravniku z veljavno licenco.
Video >>>
|
|
|
Potreben je nov predlog za optimalno urejeno financiranje zobozdravstvene dejavnosti
Strokovni (video) posvet: Zobozdravstvo: kako v prihodnje, košarica pravic in dostopnost – možnosti financiranja, 23. 7. 2020
Na ministrstvu za zdravje so pohvalili in se zahvalili vsem zobozdravnikom za odzivnost ob pojavu epidemije COVID-19. Predlagajo vzpostavitev delovne skupine, ki bo pripravila nov predlog za optimalno urejeno financiranje zobozdravstvene dejavnosti, ki bo vzdržen tako za izvajalce zobozdravstvene dejavnosti kot za paciente in za sistem. Pri tem je ključno tesno ekspertno sodelovanje in priprava izračunov finančnih posledic posameznega predloga. Predstavili so še ugotovitve tretjega dela ankete.
Video >>>
|
|
|
Stališča ZZZS glede izzivov nadaljnjega razvoja zobozdravstvene dejavnosti
Strokovni (video) posvet: Zobozdravstvo: kako v prihodnje, košarica pravic in dostopnost – možnosti financiranja, 23. 7. 2020
ZZZS zagovarja stališče, da obstoječa košarica pravic v zobozdravstvu potrebuje posodobitve skladno s hitrim razvojem medicine in tehnologije s ciljem zagotavljanja visoke ravni ustnega zdravja prebivalcev. Zanjo je potrebno zagotoviti tudi dodatne time v javnem zobozdravstvu in dodatna finančna sredstva ter tako reševati tudi težave zaradi dolgih čakalnih dob in (do)plačil pacientov za zobozdravstvene storitve. Pri pripravi strategije razvoja zobozdravstvene dejavnosti je po njihovem mnenju nujno dobro sodelovanje medicinske stroke, plačnika zdravstvenih storitev in ministrstva za zdravje, politika pa mora ustvariti sistemske in finančne pogoje za ustreznejši razvoj zobozdravstvene dejavnosti.
Video >>>
|
|
|
Vprašanja financiranja zobozdravstvenih storitev v Sloveniji z vidika zdravstvenih zavarovalnic
Strokovni (video) posvet: Zobozdravstvo: kako v prihodnje, košarica pravic in dostopnost – možnosti financiranja, 23. 7. 2020
Dr. Polona Peterle iz Slovenskega zavarovalnega združenja poudarja, da so spremembe v zdravstvu nujno potrebne za dolgoročno vzdržen in stabilen zdravstveni sistem. Za nadgradnjo zdravstvenega sistema je ključen načrtni razvoj zdravstvenih zavarovanj, saj ta zmanjšujejo samoplačništvo in z njim povezane finančne obremenitve posameznika v primeru izgube zdravja. Dodaja še, da izgradnja partnerstva med izvajalci zdravstvenih storitev in zavarovalnicami pri organizaciji zdravstvenih storitev dodatno povečuje stabilnost zdravstva in tako ljudem omogoča lažji dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo.
Video >>>
|
|
|
Zobozdravstvo in ekonomsko breme zobnih bolezni v luči obvladovanja rasti zdravstvenih izdatkov
Strokovni (video) posvet: Zobozdravstvo: kako v prihodnje, košarica pravic in dostopnost – možnosti financiranja, 23. 7. 2020
Prof. dr. Petra Došenović Bonča iz Ekonomske fakultete UL je predstavila vidik (zobo)zdravstva kot gospodarske dejavnosti. Zdravstvo neposredno letno ustvari 3,8 milijarde evrov BDP, posredno pa ga ustvarja še z zmanjšanjem izgube produktivnosti in deleža neaktivnega prebivalstva. Poudarila je, da bodo viri za zdravstvo vedno omejeni, za presojo upravičenosti do deleža pa sta ključna razmerje med učinki in vložki ter razpoložljiva sredstva. Dodaja še, da če želimo delež razpoložljivih sredstev relativno povečati glede na BDP, bo treba vzpostaviti novo strukturo virov.
Video >>>
|
|
|
Anketa: kako v prihodnje, košarica pravic in dostopnost
Analiza ankete - poroča Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
V juniju smo v sodelovanju z MZ izvedli anketo o zobozdravstvu. Sestavljena je bila iz treh delov: (1) uporaba OVO in spremembe v delu zaradi epidemije COVID-19, (2) projekcija ohranjanja zobozdravstvenega kadra in trendi delovanja v klinični praksi ter (3) kakovost in varnost v ordinacijah.
Anketa je bila posredovana na 1779 naslovov, prejeli smo 654 odgovorov. Analiza kaže, da je trenutna zdravstvena mreža nestabilna in šibka ob dejstvu, da v državi financiramo le 47,7 programa na 100.000 prebivalcev na primarnem nivoju, ki naj bi pokrili potrebe vseh z zelo veliko košarico pravic.
Glede na anketo bi odhod 10 % zobozdravnikov iz javne mreže pomenil sprostitev 95 programov na primarnem nivoju, kar pomeni dodatno obremenitev zobozdravnikov, ki bi ostali v sistemu, za približno 170.000 zavarovancev.
Predstavitev ankete >>>
|
|
|
Uveljavljanje pravice do povračila sredstev v višini 80% razlike med polno in realizirano vrednostjo programa ZZZS za izvajalce zdravstvene dejavnosti
Oddelek za pravne zadeve Zdravniške zbornice Slovenije
V okviru vladnih ukrepov proti korona virusu so vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni mreži, torej tudi koncesionarji, pridobili pravico do povrnitve sredstev v višini 80% razlike med polno in realizirano vrednostjo programa, dogovorjenega z ZZZS. To pravico je mogoče uveljavljati le, če izvajalec ni prejel drugih pomoči za gospodarstvo oz. če jih je vrnil.
Več >>>
|
|
|
Opozorilo o možni sumljivi praksi nakupa podjetij zobozdravnikov
V zadnjem času smo zasledili nekaj poskusov sumljivih praks, kjer se posamezniki zanimajo za nakup podjetij zobozdravnikov, a hkrati ponujajo ugodno sodelovanje, ki bi zobozdravnike razbremenilo določenih obveznosti. Posameznik se predstavlja kot vodja investicijske skupine v Ljubljani, a ne navaja imena ali točnega sedeža skupine. V sporočilu išče še druge potencialne prodajalce podjetja, sporočilo pa ni usmerjeno, temveč poslano na več naslovov, v iskanju podjetja, ki bi stopilo z njim v stik. Zato bi želeli člane opozoriti na možno sumljivo prakso, ki bi lahko bila v nasprotju s stališči samostojnosti odločanja in poklicne svobode zobozdravniškega poklica. Investitor se ponuja kot rešitelj, ki bi z odkupom podjetja zobozdravnika razbremenil administrativnih, vodstvenih in drugih navidezno nepomembnih obremenitev, da bi se ta lažje osredotočal na svoje delo s pacienti.
Sliši se mikavno, a za takšno organizacijo dela ni potrebna prodaja podjetja, temveč zaposlitev organizatorja dela ali finančno svetovanje oz. podpora.
Skrbi nas, da investitor izkorišča trenutno zaostreno situacijo na trgu po koronakrizi, kar bi lahko vodilo v škodljive odločitve naših članov.
O pasteh dentalnega turizma sta v preteklosti za revijo Svet kapitala pisala Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. in Matej Praprotnik, dr. dent. med.
Članek je dostopen tukaj >>>
|
|
|
Mali oglasi
Na spletni strani zbornice lahko v rubriki »Mali oglasi« objavljate ali pregledujete male oglase za opremo, instrumentarij in prostore. Tu boste lahko tudi menjali osebno varovalno opremo, oglaševanje pa je možno tudi v ostalih rubrikah.
Dostop do rubrike »Mali oglasi« je na tej povezavi >>>
Vsak ponudnik lahko odda oglas, vendar si zbornica pridržuje pravico, da javno objavi le oglase iz preverjenih virov.
V primeru težav pri vnosu oglasa se obrnite na: podpora@zzs-mcs.si.
|
|
|
Z zbornico poslujte na e-način
Kako vzpostavite »e-poslovanje«
Zbornica je že pred časom vzpostavila e-poslovanje za člane: z e-oddajo in e-vročanjem dokumentov preko varnega elektronskega predala – VEP.
VEP deluje podobno kot drugi predali za elektronsko pošto, le da je to predal za pošiljanje in prejemanje uradne pošte.
Pripravili smo video navodila za vzpostavitev »e-poslovanja« z zbornico >>>
Vse informacije o vzpostavitvi e-poslovanja z zbornico najdete na tej povezavi.
|
|
|
|
|
