Knjiga možganske poškodbe

Boris Klun: Možganske poškodbe

Prof. dr. Borisa Kluna poznamo kot dolgoletnega aktivnega nevrokirurga s širokimi izkušnjami.
Prav poškodbe glave in možganov so tisto področje, kjer so - vsaj v prvem in hkrati najpomembnejšem obdobju obravnave poškodovanca - nevrokirurgi glavni terapevti (poškodbe glave - na žalost - srečujejo torej tako rekoč vsakodnevno).

Vse te izkušnje je avtor strnil v obravnavani knjižici, ki jo je sam v uvodu predstavil kot "priročnik". Hkrati je avtor poudaril, da je knjiga predvsem usmerjena v "klinično" diagnostiko.

Prijetno oblikovano delo ima zelo praktičen format, vsebuje 17 poglavij s precej številnimi slikami (ki so seveda predvsem radiološki prikazi poškodb glave in možganov), ima pa tudi stvarno kazalo.
Delo je pisano v lahko berljivem slogu, ki bi ga - in sicer povsem brez kritične konotacije - lahko imenovali "zabavnega". Ta slog je prav značilen za avtorja, ki ga vsi, ki smo imeli stik z njegovimi izvidi, zelo dobro poznamo. Knjižica je že zaradi formata in razdelitve teksta ter dobre tehnične opreme lahko berljiva, zaradi omenjenega sloga pa še posebej.
Razpon obravnavanih tem sega od oskrbe na mestu nesreče, pregleda nezavestnega poškodovanca, opisa značilnih sprememb in diagnostičnih postopkov do opisov posameznih tipov poškodb.
Ti so po ustaljenem načinu razdeljeni na rane na glavi, zaprte poškodbe, zlome, različne tipe poškodb možganov, znotraj lobanjske krvavitve ter poškodbe možganskih živcev in velikih žil.

Avtor posebej obravnava strelne poškodbe, problem hkratne alkoholiziranosti ter poškodbe glave in možganov, pa še kombinacijo take poškodbe s politravmo.

Večina omenjenih poglavij je opremljenih tudi z ilustrativnimi primeri iz avtorjeve lastne prakse. V ustreznih poglavjih se avtor tudi dokaj konkretno loteva razmislekov in napotkov glede ustreznih in neustreznih kirurških postopkov pri obravnavi poškodovancev. Ker se je avtor kot nevrokirurg precej posvečal tudi otrokom, ne preseneča, da je posebno poglavje posvečeno značilnostim poškodb glave in možganov v otroški dobi.

Razen kirurškega je preostalo "zdravljenje" omenjeno le v glavnih obrisih, prav tako tudi prognoza in opis posledic poškodbe možganov. Sicer pa so posledice poškodbe možganov in njih dolgoročna obravnava že lahko predmet druge knjige, ki tudi ne sega v ožje nevrokirurgovo področje.

Avtor se je v knjigi zavestno odrekel citiranju, pač pa na koncu navede priporočeno literaturo. Ker sem knjigo vendarle doživel kot nekaj več kot priročnik, in ker v njej zasledimo vrsto razmeroma konkretnih trditev (tudi na področjih, ki jih jemljem kot še nedorečena), deluje odsotnost citiranja na bralce (ki je ob vsem slovstvu že zelo priučen navajanju primarnih virov) nekoliko begajoče.
Vendar pa se bodo z načinom citiranja, pa tudi s konkretnimi navedbami, trditvami in priporočili spopadli bodoči recenzenti.
Menim, da bomo tudi kakšnega polemičnega zapisa lahko veseli, saj bo vsakršno izmenjavanje strokovnih mnenj o epidemiološko tako pomembnem področju kot so možganske poškodbe, zelo koristno. Prav zato pa tudi menim, da bo moral soliden recenzent pri predvsem iz nevrokirurških vrst, saj glavnina teksta spada povsem v nevrokirurško področje.

Vendar pa naj slednja trditev ne naredi na potencialne bralce vtis, da je knjižica primerna le za nevrokirurge.
Daleč od tega; knjižica vsebuje obilo zanimivega branja za vsakega splošnega zdravnika in druge specialiste, tudi študenta in je vsem tem predvidoma tudi predvsem namenjena. Znam si predstavljati, da bo marsikateri študent s kirurško žilico po branju te knjižice dobil željo, da bi postal nevrokirurg.

David B. Vodušek

naročilo knjige - kontaktni obrazec