Tožilec in razsodišče

Pristojni organi

• Tožilec je samostojni in neodvisni organ zbornice, ki v skladu s Pravilnikom o organizaciji in delu razsodišča, na podlagi prispele pisne prijave ali po uradni dolžnosti zahteva uvedbo postopka pred razsodiščem zbornice,
• Razsodišče je samostojni in neodvisni organ zbornice, ki v skladu s Pravilnikom o organizaciji in delu razsodišča, odloča o odgovornosti zdravnika v postopku za očitane kršitve na podlagi obtožnice, ki jo vloži tožilec zbornice in dokazov, ki jih predlagata tožilec zbornice in zdravnik v postopku.

Postopki

• Po prejemu popolne prijave predsednik razsodišča zbornice na podlagi zahteve tožilca zbornice izvede pripravljalni postopek, v katerem se zberejo vsa listinska dokazila, izjave prič in mnenja strokovnjakov,
• po izvedenem pripravljalnem postopku (ali po prejemu prijave, kadar pripravljalni postopek ni potreben) predsednik zbrano gradivo posreduje tožilcu. Tožilec zbornice na podlagi prijave in zbranega gradiva vloži obtožnico pri razsodišču prve stopnje ali odstopi od nadaljevanja postopka s pisnim sklepom,
• po prejemu obtožnice predsednik razsodišča zbornice imenuje senat na prvi stopnji. Predsednik senata prve stopnje razpiše obravnavo. Obravnavo vodi predsednik senata na prvi stopnji, ki izvaja dokazni postopek in nato izreče ukrep, če spozna obdolženega odgovornega za očitano kršitev. Predsednik senata na prvi stopnji zdravnika v postopku oprosti odgovornosti, če ugotovi, da zdravnik v postopku ni kriv za očitano kršitev, da očitana kršitev ni dokazana, če je tožilec med postopkom umaknil obtožnico,
• zdravnik v postopku lahko predlaga obnovo postopka v roku enega leta od pravnomočnosti sklepa, v primeru, da se pridobijo novi dokazi ali da se izve za nova dejstva, ki jih ni bilo mogoče uporabiti v dosedanjem postopku, pa bi njihova uporaba lahko povzročila oprostitev ali bistveno milejši ukrep,
• pregon kršitev, ki jih določa 39. člen Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča zastara v 2 (dveh) letih od storitve kršitve, vsako dejanje tožilca ali razsodišča v smeri odkrivanja ali preganjanja
  kršitev pretrga zastaranje. Dejanja, ki imajo znake kaznivega dejanja, zastarajo v dobi, kot je
  določena za takšna kazniva dejanja v Kazenskem zakoniku RS.

Ukrepi

• Razsodišče lahko izreče naslednje disciplinske ukrepe:
  
  • opomin,
  • javni opomin, ki se objavi v glasilu ISIS,
  • začasni odzem licence za dobo do 5 let,
  • trajni odvzem licence (z možnostjo ponovne pridobitve licence po preteku licenčnega obdobja po predpisanem postopku),
• poleg disciplonskih ukrepov Razsodišče lahko izreče tudi naslednje varstvene ukrepe:
  
  • kolegialno priporočilo,
  • opravičilo oškodovancu,
  • povračilo škode oškodovancu,
  • obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje,
  • obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola ali prepovedanih drog.

Zoper sklep razsodišča na prvi stopnji je možen ugovor na razsodišče druge stopnje. Odločitev razsodišča druge stopnje je dokončna. Pravico do pisne pritožbe na razsodišče druge stopnje imata:

• zdravnik v postopku,
• tožilec zbornice.

Po ponovni proučitvi zadeve razsodišče druge stopnje sprejme sklep s katerim:

• potrdi sklep razsodišča I. stopnje,
• vrne zadevo razsodišču I. stopnje v ponovni postopek z napotilom, v kakšni smeri naj razsodišče I. stopnje dopolni odločanje,
• spremeni sklep razsodišča I. stopnje.

Kadar organ na drugi stopnji odloča o hujši kršitvi, ki ima za posledico trajni odvzem licence, posreduje svoj sklep v potrditev skupščini zbornice. Sklep, ki se potrdi na skupščini zbornice, je dokončen.