Dežuranje specializantov

Zaradi vse pogostejših vprašanj glede dežuranja specializantov, kritja stroškov njihovega dežuranja ter načina vključevanja v dežurno službo smo na Zdravniški zbornici Slovenije pripravili odgovore na najbolj aktualna in pereča vprašanja.

1. Kje specializant dežura?

Glede na določilo zadnjega odstavka 23. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB-3, 15/08 in 58/08), ki pravi: »V času kroženja pri pooblaščenem izvajalcu specializant do delodajalca nima nobenih delovnih obveznosti, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja,« specializant dežura v ustanovi, v katero je trenutno razporejen na kroženje.

2. Kdo plačuje dežurstvo specializanta?

Na sestanku za letni načrt (prisotni: državni sekretar dr. Ivan Eržen, Tina Jamšek (Ministrstvo za zdravje), Sladjana Jelisavčić (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., Nika Sokolič, Tina Šapec (Zdravniška zbornica Slovenije) je bil sprejet sklep, da dežurstva specializantov plača ustanova, kjer specializant dežura.

Ob tej priložnosti je predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnila, da vsi javni zdravstveni zavodi s strani ZZZS dobivajo posebna sredstva za dežurstva, zato bi financiranje dežurstev za specializante preko letnega načrta pomenilo, da ZZZS isto storitev plača dvakrat.

Na podlagi tega sklepa je bil 19. 1. 2010 na Zdravniški zbornici Slovenije sestanek s predstavniki Ministrstva za zdravje in sprejeta sta bila naslednja sklepa:

• Usposabljanje specializanta za opravljanje dežurne službe se ne plačuje kot opravljanje dežurne službe, temveč se ureja s prerazporejanjem delovnega časa, po možnosti na tedenski, obvezno pa na mesečni ravni. Za čas, ko dela ponoči, specializantu pripada dodatek za nočno delo. To usposabljanje poteka tri mesece, štirikrat mesečno pod nadzorom specialista, kot ga določa drugi odstavek 39. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09, 42/09-popravek in 22/10) v okviru polnega delovnega časa.
• Opravljanje dežurne službe specializantov plača pooblaščena ustanova, kjer je specializant na usposabljanju in kjer dejansko opravlja dežurno službo (na podlagi podjemne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo...). Skladno z določilom tretjega odstavka 39. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov so se v dežurstvo dolžni vključevati vsi specializanti, če je izvajanje dežurstva na področju specializacije mogoče. 

3. Ali so se vsi specializanti dolžni vključevati v dežurno službo? 

Kot je navedeno že v odgovoru na prejšnje vprašanje, je opravljanje dežurne službe nujni pogoj, da specializant lahko opravi program specializacije, in so se zato v dežurstvo dolžni vključevati vsi specializanti, če je izvajanje dežurstva na področju specializacije mogoče. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov v 39. členu določa: »V dežurstvo so se dolžni vključevati vsi specializanti, če je izvajanje dežurstva na področju specializacije mogoče. Specializanti, katerih vsebina specializacije ne vsebuje opredeljene kvote vključevanja v dežurstvo, so se dolžni med opravljanjem specializacije vključiti v izvajanje dežurstva najmanj dvakrat mesečno oziroma skupno najmanj šestintridesetkrat letno. Specializant, tuj državljan z delovnim dovoljenjem, dežura pri svojem delodajalcu.«

4. Kaj če specializant to odkloni oziroma enostavno ne pride v službo, ko je razporejen v dežurstvo?

Specializant nima pravice odkloniti opravljanja dežurne službe, saj je skladno s Pravilnikom o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov to njegova dolžnost (izjema velja za starše z otroki do treh let oziroma sedem let, če gre za starša samohranilca, ki jim to možnost daje delovna zakonodaja). V kolikor pa specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije, mora glavni mentor, skladno z določili 43. člena omenjenega pravilnika in po predhodnem pisnem opozorilu opozorilu specializanta,, zbornici predlagati trajno prenehanje specializacije. Prav tako pa neizpolnjevanje delovnih obveznosti pomeni kršitev delovnih obveznosti specializanta, za kar je le-ta tudi disciplinsko odgovoren.