Stroka porodom na domu ne nasprotuje, a le na podlagi jasnih pravil
Ljubljana, 11.2.2010
»Posebnih želja nekaterih žensk glede poroda, tudi po porodu na domu, ni mogoče spregledati. A tudi najlepše začet porod brez dejavnikov tveganja se lahko žalostno konča,« je na današnji novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije opozorila prim. Tanja Blejec, dr. med., s Kliničnega oddelka za perinatologijo Porodnišnice Ljubljana. Dodala je, da zdravniška stroka ni proti možnosti poroda na domu, a najprej je treba temu prirediti naš sistem.
Kot je poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., se stanovska organizacija slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov zaveda odgovornosti informiranja javnosti v tako pomembni temi, kot je porod na domu. »Menimo, da je samo urejeno okolje, v našem primeru je to bolnišnično okolje, tisto, v katerem je lahko strokovno in kakovostno izpeljan porod, po njem pa sta strokovno oskrbljena tako novorojenček kot porodnica,« je dejala predsednica. Poleg tega pa pri porodu na domu obstaja tudi vrsta pravnih nedorečenosti. Tako je potrebno urediti, da bodo porodi na domu sploh zakoniti, zaradi sedanje pravne nedorečenosti imajo namreč starši doma rojenega otroka težavo že pri prijavi rojstva otroka matičarju. Poleg tega pa je treba postaviti jasna strokovna merila, katera nosečnica sploh lahko rojeva doma, ob čigavi pomoči, urediti pa je treba tudi povezavo s porodnišnico za take primere, kar pa je v prvi vrsti naloga Ministrstva za zdravje, ki mora pri urejanju tega področja sodelovati tudi s stroko.
Aleksander Merlo, dr. med., direktor Bolnišnice Postojna, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., prim. Tanja Blejec, dr. med., s Kliničnega oddelka za perinatologijo Porodnišnice Ljubljana - z desne (Foto: ZZS)
Po navedbah prim. Tanje Blejec, dr. med., je žensk z željo rojevanja na domu malo. Letno je v Sloveniji okrog 20.000 porodov, od tega je le okoli 25 nenačrtovanih porodov doma, od teh se jih 10 zgodi na poti v porodnišnico. Izpostavila je, da porode na domu pri nas opravljajo babice iz tujine, ki pa za morebitne zaplete ne odgovarjajo.
Direktor Porodnišnice Postojna Aleksander Merlo, dr. med., pa je poudaril, da prav zaradi velike odgovornosti oziroma možnosti zapletov, ki jih prinaša porod na domu, slovenske babice in zdravniki odklanjajo opravljanje porodov na domu. Brez bližine operacijske dvorane, laboratorijskih preiskav in različnih aparatur bi si namreč po njegovem mnenju le redki upali ugrizniti v tako kislo jabolko.
Opozoril je, da ureditev možnosti porodov na domu ni tako preprosta. Poleg tega, da bi bilo treba urediti sistem, kdo in kako ukrepa v primeru zapletov pri porodu, bi morali tudi na novo organizirati celoten sistem obravnave porodnice in novorojenčka. Kot primer je navedel, kdo bo spremljal novorojenčka, kdo bo ocenjeval njegovo zdravje, kdo bo porodnici svetoval in pomagal, itd. Vse to bi zahtevalo vsaj reorganizacijo sistema patronažne službe. Po njegovih besedah sicer v Postojni, ki je manjša porodnišnica, razmišljajo tudi o tem, kako omogočiti porodnicam še kaj drugega poleg običajnega bolnišničnega poroda. Kot eno od možnosti vidijo, da bi v nezasedenih prostorih zdravstvenega doma, ki meji na porodnišnico, uredili bolj »hotelsko« namestitev, podobno kot nekateri avstrijski sanatoriji, kamor hodijo rojevat Slovenke. V takem primeru bi namreč še vedno bila za primer zapletov porodnišnica takoj za vrati.
Številni novinarji na novinarski konferenci (Foto: ZZS)
Prim. Tanja Blejec, dr. med., pa je še opozorila, da zakonodaja že nekaj let predvideva, da bi pri zdravih nosečnicah polovico od desetih zagotovljenih pregledov opravile babice. A mnoge porodnice tega še vedno ne sprejemajo in z izgovori skušajo tudi ob teh pregledih priti do ginekologa. Da bi torej lahko več odgovornosti prenesli z zdravnikov na babice, ki so sicer v Sloveniji za to dovolj strokovno usposobljene, bo moralo to najprej zaživeti tudi med nosečnicami.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., pa je dodala, da so slovenske babice izobražene, imajo visoko strokovno usposobljenost, vendar pa sistem ni prilagojen njihovi strokovni usposobljenosti in tako svojega poslanstva ne morejo opravljati optimalno.
