Zdravniška zbornica Slovenije zdravnici UKC Maribor odvzela licenco za dva meseca
Ljubljana, 27.1.2012
Zdravniška zbornica Slovenije je v upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, odločila, da se pediatrinji asist. mag. Zlatki Kanič, dr. med., začasno, za obdobje dveh mesecev od pravnomočnosti odločbe, odvzame zdravniška licenca zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu v primeru zdravljenja Bora Nekrepa, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica zbornice prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med.
Predsednica zbornice je sicer odločitev glede možnosti odvzema licence zdravnici sprejela že prej, pred razkritjem vsebine pa je bilo treba počakati, da je bila zdravnici odločba vročena. Upravni postopek odločanja o odvzemu licence zdravnici, ki je zdravila Bora Nekrepa, je bil uveden na zahtevo upravne inšpekcije Republike Slovenije. Sicer pa je bil zdravnici v stanovsko-disciplinskem postopku že izrečen javni opomin in trimesečno strokovno izpopolnjevanje, ki ga je opravila v avstrijskem Gradcu.
Predsednica zbornice prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je na novinarski konferenci povedala, da ob izvolitvi na mesto predsednice zbornice leta 2008 ni vedela, da bo morala reševati tako zahteven primer, kot je odvzem zdravniške licence v primeru, ki se je sicer zgodil, preden je bila izvoljena. »Odločanje o odvzemu licence kolegu je ena najbolj zahtevnih, kompleksnih in odgovornih nalog, ki jih ima predsednik zdravniške zbornice in zame osebno je bila to ena najtežjih strokovnih in profesionalnih odločitev v moji karieri,« je dejala.
V upravnem postopku je bil zaradi zahtevnosti primera za izvedenca določen nemški strokovnjak prof. dr. Berthold Koletzko, dr. med., zaslišani so bili zdravnica in priče, pridobljena pa je bila tudi dodatna dokumentacija, in sicer od UKC Maribor, od zdravnice v postopku, od prič Tatjane in Matjaža Nekrepa ter iz kazenskega spisa okrožnega sodišča v Mariboru.
Zdravnica je na ustni obravnavi izpovedala, da je svoje strokovne odločitve sprejemala na osnovi zbranih informacij, ki jih je preko specializantke prejela od staršev, na osnovi izvedene diagnostike, osebnega pregleda in strokovne literature. Poudarila je, da je za dečka storila vse, kar je bilo v njeni moči, in da ne drži, da se ni zavedala resnosti stanja. Na osnovi listinskih dokazov, ki jih je zbornica pridobila iz spisa okrožnega sodišča v Mariboru, in pričanj pa je bilo ugotovljeno, da starša Bora Nekrepa zdravnice asist. mag. Zlatke Kanič, dr. med., 12. 3. 2008 nista v celoti in resnično seznanila s natančnim zdravstvenim stanjem Bora Nekrepa. Iz zdravstvene dokumentacije namreč izhaja, da je bil pogosto bolan in na shujševalni dieti. Starša Nekrep pa sta, po besedah zdravnice v postopku, dejala, da je bil zdrav.
Zaslišane priče so povedale, da se je zdravnica v postopku zdravljenja Bora Nekrepa aktivno ukvarjala z diagnostiko in terapijo v času, ko je bila prisotna ob otroku. Tudi izvedenec je potrdil, da je bil diagnostični postopek pravilen, natančen in pravočasen. Posebej je izpostavil dobro odločitev določitve amoniaka v krvi, ki ni običajna preiskava in se tudi ne določa vsakodnevno pri sprejemu otrok. Vendar pa je tudi poudaril, da terapevtsko ravnanje ni bilo optimalno ob dejstvu, da je bila kontrola zelo močno povečane vrednosti amoniaka izvedena šele ob koncu noči, čeprav bi bilo zaželeno, da bi koncentracijo amoniaka preverili že prej (po eni ali dveh urah). V tem primeru bi bili namreč mogoči terapevtski ukrepi ali razgovori z izkušenimi kolegi, kar bi vodilo npr. k temu, da bi bil pacient deležen drugačne oskrbe, npr. hitreje premeščen. Z zgodnejšim in učinkovitejšim znižanjem ravni amoniaka bi namreč obstajala boljša možnost, da se doseže blažji potek obolenja.
Kot je poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je odgovornost zdravnice asist. mag. Zlatke Kanič, dr. med., v konkretnem primeru osebna in ne gre za sistemsko odgovornost:
- Ne gre toliko za pravilno ali nepravilno postavljeno diagnozo, temveč za neustrezno ukrepanje ob močno povečani koncentraciji amoniaka v krvi. Zdravnica bi morala prej ponoviti kontrolo vrednosti amoniaka ob sprejeti terapevtski odločitvi. Svoje odločitve, zakaj ni izvedla katerega koli drugega terapevtskega postopka ob vedenju, da je tako visoka koncentracija amoniaka, kot je bila izmerjena, nevrotoksična, ni zadostno utemeljila. »Od izkušenega intenzivista bi bilo namreč pričakovati drugačen pristop,« je dejala predsednica.
- V obravnavani noči je bila zdravnica zelo obremenjena z delom, tudi z najtežjimi bolniki. Pred prihodom dečka je bila odgovorna za 15 bolnikov na 16 posteljah v intenzivni enoti, od katerih je bilo 5 najtežjih bolnikov. Obremenjenost zdravnice z bolniki v dežurstvu je bila po njeni izjavi kar 160-odstotna z najhuje bolnimi otroki. Ob svojem rednem delu pa je imela tudi odgovornost nadzora in pomoči zdravnici-specializantki v sprejemni ambulanti. Iz tega izhaja, da je bila zdravnica izjemno obremenjena z delom, vendar pa se ni obrnila na nikogar za pomoč ob tako velikih delovnih obremenitvah. Nasprotno, izjavila je, da je po tretji uri zjutraj šla spat, Bora Nekrepa pa je ponovno pregledala okrog sedme ure zjutraj.
- Zdravnica v postopku je na ustni obravnavi potrdila, da ji je poznan način posvetovanja med zdravniki ter da se običajno posvetujejo s pediatrično intenzivno službo v UKC Ljubljana, česar pa sama v konkretnem primeru ni storila.
- Stanje Bora Nekrepa je zahtevalo zgodnejše in učinkovitejše zniževanje visoke ravni amoniaka v krvi. V odločitvi zdravnice o zdravljenju gre za neustrezno ukrepanje ob simptomu, za katerega se je zavedala, da ogroža zdravje bolnika. To izhaja tudi iz izjave izvedenca, da je hiperamonemija pomemben sprožilec možganskega edema, ne pa tudi izključni sprožilec in je ne glede na diagnozo potrebno ukrepanje ob takšnem simptomu.
Predsednica zbornice je poudarila, da je asist. mag. Zlatka Kanič, dr. med., dobra in predana zdravnica, ki je rešila že marsikatero življenje in pomagala številnim otrokom. V času poteka upravnega postopa smo na zbornico dobili tudi kar nekaj sporočil, pohval in zahval staršev, katerih otroke je zdravnica zdravila.
Poudarila je, da v skladu z Zakonom o zdravniški službi razlogov za trajni odvzem licence zdravnici ni. »Menim, da je začasni odvzem licence za dva meseca uravnotežen ukrep, ki je primerljiv z dosedanjimi ukrepi razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije v tem in podobnih primerih,« je dejala. Dodala je, da gre namreč za izkušeno zdravnico z dolgoletno prakso, z veliko izkušnjami na področju intenzivnega zdravljenja otrok. Kot so izjavile priče, gre za prizadevno in vestno zdravnico. Po izjavi izvedenca pa je bil v konkretnem primeru diagnostični postopek pravilen in tudi pravočasen. Ta primer je po besedah predsednice tako očiten dokaz, da si zdravniki v svoji prizadevnosti naložijo preveliko breme, pod težo katerega pride tudi do takšnih odločitev, ki imajo lahko tragične posledice tako za zdravnika kot za bolnika.
Zdravnica v postopku bo imela do pravnomočnosti odločbe še veljavno licenco. Na voljo ima 15-dnevni pritožbeni rok, morebitno pritožbo bo obravnavalo Ministrstvo za zdravje, prav tako pa ima zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Zdravniška zbornica Slovenije je doslej enkrat trajno odvzela zdravniško licenco, v petih primerih pa je šlo za začasni odvzem.
