Zdravniške organizacije ponovno opozorile na slabe pogoje dela zdravnikov
Ljubljana, 3.7.2010
Vodstva zdravniških organizacij (Zdravniška zbornica Slovenije, Fides sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in Slovensko zdravniško društvo) so na današnji problemski konferenci v Ljubljani govorila o perečih problemih zdravniške stroke. Prisotni so vlado ponovno opozorili na pomanjkanje zdravnikov (teh primanjkuje kar 2.283) in na njihove slabe pogoje dela, na nujno uveljavitev standardov in normativov, ostri pa so bili tudi do izključevanja stroke iz procesov odločanja o zdravstveni zakonodaji in noveli Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kjer je vlada socialni dialog prelomila. Poudarili so, da je prioriteta zdravniških organizacij kakovostna oskrba bolnikov in tudi zadovoljstvo zdravnikov.
Predlog novega Zakona o zdravstveni dejavnosti je potrebno napisati na novo, saj ga z amandmaji ni mogoče izboljšati, je prvi od sklepov zdravniških organizacij na današnji problemski konferenci. Zdravniške organizacije od vlade tudi zahtevamo, da iz zakonodajnega postopka umakne novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj ta ni usklajena z zdravniškim sindikatom Fides in ostalimi socialnimi partnerji.
S tretjim sklepom pa zdravniške organizacije zahtevamo, da se podpiše skupni dokument med Ministrstvom za zdravje in zdravniškimi organizacijami, s katerim se s 1. oktobrom 2010 kot normativ na primarni ravni uvede 1.500 glavarinskih količnikov in se primerno nagradi tiste zdravnike, ki jih zaradi pomanjkanja zdravnikov presegajo.
Konrad Kuštrin, dr. med., predsednik Fidesa, prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva (Foto: ZZS)
Hkrati smo vse zdravniške organizacije tudi napovedale, da bomo okrepile svoje aktivnosti za uresničitev sprejetih sklepov.
Predsednica zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je ob tej priložnosti opozorila, da se je Koordinacija zdravniških organizacij vseskozi zavzemala za partnersko sodelovanje z vlado in širšo politiko, žal pa do tega ni prišlo. Vlada je namreč socialni dialog z zdravniškimi organizacijami prelomila in predlog nove zdravstvene zakonodaje, kljub nasprotovanju stroke, poslala v parlamentarni postopek. Pri tem je spomnila na decembrsko srečanje s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, na katerem je ta zagotovil, da v parlament ne bo šel noben zakon iz paketa zdravstvene zakonodaje, ki ne bo imel zelene luči zdravniške stroke. Po njenem mnenju je vse skupaj groba oblika pritiska in napada na socialni dialog, kar pa želimo preprečiti. Zato bomo sedaj zdravniške zahteve veliko bolj konkretne, vlada pa bo morala prevzeti tudi odgovornost za posledice svojih odločitev. »Resna vlada bo prisluhnila resnim predlogom, ki ji imamo, in če tega ne bo naredila, diskreditira samo sebe,« je prepričana. Dodala je, da se zdravniška stroka zaveda svoje odgovornosti, upravičeno pa pričakuje vsaj enako odgovornost od vseh, ki organizirajo zdravstveni sistem.
Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin, dr. med., je dejal, da zdravniške organizacije enotno stojimo v zaščito kolegic in kolegov. »Drugi namen konference pa je povedati bolnikom, da vemo, kakšen mora biti dober zdravstveni sistem, in da smo pripravljeni za to narediti vse.« Izpostavil je tudi pomanjkanje zdravnikov, ki je tako veliko, da bi zaradi tega morala boleti glava vse ministre, premierja in vse tiste v parlamentu, ki se s tem ukvarjajo. Opozoril je še na neuveljavitev standardov in normativov ter vztrajanje vlade na nižanju dodatkov za delo zdravnikov v neugodnem delovnem času. »To je nesprejemljivo in na tem zdravniška stroka ne bo popustila,« je zatrdil ter dodal, da vse to kaže, da vlada ne ceni poklica, ki ga v državi najbolj primanjkuje.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., pa je ocenil, da bi vse probleme, ki so se nakopičili v stroki, z večjim posluhom vlade lahko v večji meri premostili. Izpostavil je zlasti pomanjkanje zdravnikov in njihove slabe pogoje dela. Ti so po njegovih besedah glede na šibko organiziranost slovenskega zdravstva, predvsem pa na časovne standarde, zastareli in nesprejemljivi. Opozoril je, da so novi standardi, ki jih je zdravniška stroka pripravila v mandatu ministrice Zofije Mazej Kukovič, ostali v predalu. Hkrati pa je poudaril, da ne gre zgolj za omejevanje količine dela zdravnika, temveč za to, koliko časa minimalno zdravnik potrebuje, da opravi kakovostno zdravstveno storitev.
Sklepi problemske konference in gradiva (pdf; 1.1 MB)
