Sporočila za javnost

 

Na zadnji skupščini ZZZS, 27. 03. 2012, je direktor Samo Fakin izjavil, da bi "zmanjšanje plač za 15 % pocenilo stroške zdravstvenih storitev za 7 %".

Matematično gledano je izračun verjetno pravilen, vendar pa bi njegova realizacija pomenila veliko težav za slovensko zdravstvo, organizacijo zdravniške službe in bi posledično vplivala na storitve končnim uporabnikom, kar bi občutili ravno tisti, ki so (zdravstvene) pomoči najbolj potrebni.

Zavedati se je potrebno, da je zdravniški poklic vsaj zadnjih 15 let deficitaren. V Sloveniji, EU in ostalih bližnjih državah. Za sistemsko rešitev tega stanja bo, ob pravilnem delu s študenti in njihovem spremljanju skozi specializacije, potrebnih dodatnih 15–20 let, da bo Slovenija imela izšolanih dovolj lastnih zdravnikov, saj se prebivalstvo stara in s tem rastejo potrebe po zdravstvenih storitvah.

Zdravstveni domovi, bolnišnice in ostali uporabniki zdravniških storitev objavljajo svoje potrebe, a ne dobijo prijav. Prehodi iz ene institucije v drugo niso sistemska rešitev, zato to število ostaja bolj ali manj nespremenjeno. V letu 2011 je prišlo v Slovenijo 37 zdravnikov in zdravnic iz območja držav bivše Jugoslavije, ki so ustrezali predpisom in zahtevam. Navkljub njihovemu nastopu dela v Sloveniji obstaja velik primanjkljaj na določenih področjih, ki se bo v naslednjih treh letih še povečal, saj bo pogoje za upokojitev doseglo (ali pa jih že izpolnjuje) 679 zdravnikov od vseh 5.140 aktivnih, ki imajo licenco za opravljanje zdravniške službe. Zgolj zadostno število zdravnikov pa še ne odpravlja problemov regionalne pokritosti z zdravniki ter ustrezne strukture (zadostnega števila posameznih specialistov).

Povprečna zdravniška plača v Sloveniji je pod evropskim povprečjem. V sosednjih državah dobijo konkurenčne pogoje dela in plačila, ki so lahko tudi več kot petkrat višja, kot bi jih za enako delo dobili pri nas.

V kolikor bi minister za finance vztrajal pri obravnavi zdravnikov zgolj kot javnih uslužbencev in bi izpeljal ukrep znižanja plač za dodatnih 15 %, bi se razlika z bližnjo tujino le povečala. Če se upošteva sorazmerje plač, delovne pogoje, čas prisotnosti na delovnem mestu ali odsotnosti z doma, bodo naša zdravniška delovna mesta postala popolnoma nekonkurenčna ponudbi iz tujine.  

Naša ocena je, da bi lahko Slovenija s takim ukrepom izgubila veliko število najboljših domačih strokovnjakov. Najbolj iskani so ravno ti in z njihovim odhodom bo Slovenija izgubila ne samo trenutnega strokovnjaka, temveč tudi mentorja mlajšim kolegom, njihovega učitelja in svetovalca. Namesto napredovanja pod kakovostnim mentorstvom bodo mlajši zdravniki težje pridobivali praktično znanje; sčasoma bi lahko slovensko zdravstvo stagniralo ali celo nazadovalo.

"Matematični" ukrepi v zdravstvu so se že v preteklosti pokazali za zgrešene. Vlaganje v razvoj ter varčevanje pri stroških nabave so bolj racionalni ukrepi, ki jih je težje izvesti na matematični ravni, saj pomenijo posamična pogajanja, sledenje spremembam in strokovnim novostim, spremembam posameznih dobaviteljev itd. Tovrstni ukrepi bi bili dolgoročno boljši, vendar se jih ne da izvesti z enim odlokom, temveč zahtevajo veliko dela ljudi, ki ne delajo s pacienti, lahko pa dosežejo velike prihranke v zdravstvu. Kot kaže, se odgovorni za to nalogo tega premalo zavedajo ali pa bi se ti ljudje radi temu delu izognili.

Zdravniška zbornica Slovenije upa, da bo minister za zdravje predstavil ministru za finance ter ZZZS, kaj pomenijo predlagani ukrepi za prebivalce in zdravstveni sistem, ki bo morda postal z izvedenimi predlaganimi ukrepi celo finančno vzdržen, a nedelujoč oz. slabše delujoč. Zelo verjetno bi se ob izvedenih predlaganih ukrepih našel denar za neko operacijo, a ne bo več nikogar, ki bi jo znal izvesti. Pacient bo šel na stroške ZZZS storitev opravit v tujino, kjer ga bo morda obravnaval naš zdravnik, račun pa bo izstavila tuja zasebna zdravstvena ustanova.

Si res želimo, da to postane praksa?

Prim. Gordana Kalan Živčec, dr.med., spec.

predsednica Zdravniške zbornice Slovenije